Mame, pošljite letos očete na roditeljski sestanek

FOTO: UI, Dušan Poslek

Prvi tedni šole prinesejo tudi zloglasne roditeljske sestanke. Mama in oče se že vnaprej »borita«, kdo bo šel. Pa ne zato, ker bi si oba tako zelo želela na sestanek, ampak zato, ker noče iti nihče.

Razlog? Volitve predstavnika v svet staršev.

Saj veste, to je tisti »nebodigatreba« trenutek, ko vzgojiteljica ali učiteljica napove točko dnevnega reda in vsi starši pogled usmerijo v tla. Kot da se ravno takrat tam spodaj odvija premiera dolgo pričakovanega celovečernega filma, ki ga je Steven Spielberg posnel v Sloveniji in v katerem ima glavno vlogo ravno ta starš.

Ne, Steven takšnega filma ni posnel. A ta nerodna situacija je kljub temu vsako leto znova del večine roditeljskih sestankov, tako v vrtcu kot v šoli.

Medtem ko učiteljica – ali učitelj, da ne bo zamere – s kislim nasmehom in kakšno neposrečeno šalo poskuša razbiti trenutek negotovosti, vsi starši samo čakajo. Nekateri morda celo molijo, da bi bilo tega čim prej konec.

Kaj, če bi bilo letos drugače?

Očetom nam je dolga leta odlično uspevalo, da smo »prepričali« mame, naj gredo na roditeljski sestanek, one pa so bile potem deležne teh mučnih volitev. Počasi je prišel čas, da očetje nehamo zamahovati z roko.

Očetje, vas skrbi, v kakšen svet vzgajamo otroke? Vas zanima, s kakšnimi dejavnostmi in vsebinami se bodo srečevali v šoli? Se sprašujete, zakaj je toliko učnih težav, odloženih vpisov in vzgojnih ukrepov?

Če je vsaj na eno od teh vprašanj odgovor pritrdilen, imate povsem legitimen razlog, da letos že ob prvem vprašanju učiteljice, kdo bo predstavnik razreda v svetu staršev, dvignete roko.

Se sprašujete, zakaj je toliko učnih težav, odloženih vpisov in vzgojnih ukrepov?

S tem ne boste rešili le muk vseh drugih staršev, ki vas bodo takrat pogledali s hvaležnostjo v očeh. Dali boste veliko več.

Učitelju ali vzgojiteljici boste sporočili: »Zanima me. Vem, da moj otrok ni samo moja zasebna stvar. Pripravljen sem sodelovati. Ni mi vseeno, kaj se z njim dogaja med šolskim letom.«

Bodite del rešitve

Danes je zelo enostavno reči, da šola ne naredi dovolj. Da učitelji niso dovolj zahtevni, da so preveč zahtevni, da ne poznajo otrok, da preveč zahtevajo od staršev ali premalo ukrepajo. Včasih so kritike upravičene. Šolski sistem ni popoln, učitelji niso popolni in tudi starši nismo.

A od daleč je vedno lažje komentirati kot sodelovati.

Moškost ni v tem, da vse rešimo sami, da imamo vedno prav ali da smo najglasnejši v prostoru

Prava očetovska drža ni v tem, da zvečer doma jezno razlagamo, kaj vse bi morali v šoli narediti drugače. Je v tem, da smo pripravljeni mirno in spoštljivo vprašati, kaj lahko naredimo skupaj. Da na sestanek ne pridemo le z zahtevami, ampak tudi s pripravljenostjo za rešitev.

Včasih je to povsem praktično: pomoč pri dogodku, pobuda za večjo prometno varnost pred šolo, opozorilo na medvrstniško nasilje, predlog za boljšo komunikacijo ali podpora učitelju, ki skuša postaviti zdrave meje. Drugič je dovolj že to, da pridemo, poslušamo in pokažemo, da nam ni vseeno.

Bodi moški, prevzemi odgovornost

Moškost ni v tem, da vse rešimo sami, da imamo vedno prav ali da smo najglasnejši v prostoru. Moškost je tudi v tem, da prevzamemo odgovornost tam, kjer bi se bilo lažje umakniti. Da smo navzoči. Da držimo besedo. Da zaščitimo, kar je vredno zaščititi. In da znamo sodelovati, opozoriti ter biti glasni, kadar je to potrebno.

Ne glasni v modrovanju, kritiziranju ali – da ne rečem – ogovarjanju drugih. Glasni takrat, ko je treba zaščititi otroke, predlagati rešitev ali prevzeti svoj del dela.

Morda moški včasih res nekoliko hitreje iščemo praktično in učinkovito rešitev, ženske pa pogosto prej opazijo še odnose, podrobnosti in občutke, ki jih mi spregledamo. Oboje je dragoceno. Prav zato je dobro, da so pri teh stvareh prisotni mame in očetje – ne nujno vedno oba, ampak naj ne bo samoumevno, da vse, kar zadeva šolo in vrtec, ostane na maminih ramenih.

Zato, drage mame – letos pošljite svoje može na sestanek. In ko pride domov, od njega ne zahtevajte natančnega zapisnika vsake povedi iz letnega delovnega načrta. Zaupajte mu, da je tam naredil, kar je v njegovi moči, da bi naši otroci odraščali v vsaj kanček boljšem svetu.

In spoštovani moški soborci: če pridete na roditeljski sestanek ali pozneje na sestanek sveta staršev, bodite dejavni. Predlagajte, ukrepajte, zaščitite svoje otroke. Kdo jih bo, če ne mi? Pa čeprav bo sestanek predolg. In četudi se vam bo med poslušanjem letnega delovnega načrta občasno zadremalo.