S temi besedami je zakonski in družinski terapevt Ivan Platiša na drugem Večeru za starše Zavoda iskreni.net večkrat pospremil različne stiske, ki jih doživljamo kot starši.
Naše ravnanje najbolje usmerjata stik z otrokom in zaupanje vase.
V vsakdanjem življenju se kot starši soočamo z različnimi stiskami, ki jih morda niti ne prepoznamo. O njih je težko že razmišljati, si jih priznati, kaj šele spregovoriti. Morda čutimo le nelagodje ob čem, vendar ne znamo ubesediti, kaj točno nas teži. Razkrivanje teh področij pa nam lahko pri naši vzgoji da večjo samozavest in možnost rasti.
Kako sploh biti oče oziroma mama?
Med prvimi stiskami, ki jih je omenil Ivan Platiša, je vprašanje, kako biti dovolj dober oče oziroma dovolj dobra mama. Odličnega namreč ni in moramo si dati priznanje, da smo dovolj dobri. Če zahtevamo od sebe preveč, si povzročamo še večjo stisko. Bolj pomembno je biti dovolj dober, si dovoliti napako in jo vedno znova popraviti.
Spregovoril je tudi o tem, da naše ravnanje najbolje usmerjata stik z otrokom in zaupanje vase. Zaupanje vase nam najbolj pomaga razvijati sozakonec – s tem, da nas potrdi v materinstvu oz. očetovstvu: Dober oče/mama si. Rada te vidim, kadar se igraš z otrokom. Lepo si mu to razložila …
Opozoril je tudi na to, da nam dober stik samih s seboj pomaga, da se ne zapletamo v ustaljene vzorce (tako kot so to počeli naši starši ali pa delamo ravno nasprotno), ki bi onemogočali razvoj družinskih odnosov.
Še posebej za žene je bilo lepo slišati misel, da je moški zares močan moški takrat, ko je v stiku sam s sabo in s svojimi čutenji.
Mama meni in babica mojemu otroku?
Moški je zares močan moški takrat, ko je v stiku sam s sabo in s svojimi čutenji.
Tudi medgeneracijski odnosi (ne glede na to, kako pogosti so), so lahko izvor stisk. Ko žene postanemo mame, včasih izgubimo svojo mamo. Včasih dobimo tekmico, ki zaradi svojih izkušenj vse ve in zna bolje kot me.
Včasih se zgodi, da se ob obisku naši starši osredotočijo le na svoje vnuke in skoraj pozabijo, da smo z njihovimi vnuki prišli tudi mi. In da smo mi njihovi otroci, čeprav odrasli!
Čutiti je bilo, kako je stavek: »Si lahko mama meni in babica mojemu otroku?« še kar odzvanjal med udeleženci. Čeprav izrečen v začetku predavanja, se je razvijal in motal v mislih in občutjih tudi v sproščenem pogovoru ob muffinih po predavanju.
Zakaj posmeh povzroči jezo?
Stiske lahko starši doživljamo tudi takrat, ko pri svojih otrocih ne vemo, kaj kakšen odziv pomeni. Kako ravnati, ko otrok trmari? Zakaj se otrok razjezi, če se mu nasmejemo, ko ob omembi piškotov takoj zastriže z ušesi? …
V takih in podobnih primerih otroci izražajo svoja čustva oziroma tisto, kar so v danem trenutku sposobni. V prvem primeru tako najbolj pomagata objem in menjava prostora, ko pa se situacija umiri, tudi pogovor o tem. Drugi primer pa lahko povežemo z občutkom sramu – otrok, ki smeh odraslih doživi kot kritiko na svoj račun, sramu pa ne zna izraziti, bo odreagiral z jezo. Prvo čustvo bo potlačil in se naučil, da nekaterih čustev ne sme izražati.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
