9 stvari, ki jih starši ne smejo izreči otrokom

Thumbnail

Starš ima vedno dostop do srca svojega otroka. Prav zato mora toliko bolj paziti na svoje besede in izbirati tiste, ki ne grenijo, ne ubijajo, temveč krepijo in dajejo rast.

Stavki, ki jih izrečejo starši, imajo na otroka velik vpliv. To lahko opazi tudi vsak odrasel, še posebej če ga spremlja kak posebno spodbuden ali posebno destruktiven stavek, ki ga je nekoč slišal od svojega starša. Ne da se ga izbrisati.

Otroci in študentje so v eni od raziskav izbrali 9 stvari, ki so jih slišali od svojih staršev, pa jih ne bi privoščili nikomur.

1. »Ti si nesposoben,« ali »Iz tebe ne bo nikoli nič.«

To so stavki, ki v duši otroka naredijo globoke rane in brazgotine. Vzamejo mu pogum, vero v lastne sposobnosti in darove ter vsadijo močan dvom v lastno vrednost in primernost.

2. “Vem, kaj je zate najboljše.”

Staršem se pogosto zdi, da vejo, kaj je za njihovega otroka najboljše. In četudi imajo prav, ga s takim stavkom ne prepričajo, temveč dosežejo ravno nasprotno. Starši naj zato naredijo vse, da bi svojim otrokom pomagali do svobode in polne odgovornosti za dejanja, ki jih želijo storiti.

3. “Zato, ker sem tako rekel!”

Starši se morajo zavedati, da bodo za svoje otroke za vedno nezamenljiva avtoriteta, zato si je ni potrebno kupovati, je dokazovati ali celo zahtevati. Pomembnejši je trud za to, da bo otrok ob tej avtoriteti zares slišan in upoštevan ter da jo bo lahko spoštoval. Pomembno je tudi, da se starševski občutki manjvrednosti ali nepomembnosti ne prenašajo na otroka. Ni namreč njegova naloga, da svoja starša potrjuje ali jima daje občutek pomembnosti.

4. “Saj sem ti rekel!”

Tak stavek izreče starš, ki ni sposoben začutiti svojega otroka niti videti njegove stiske. Stavek namreč skriva starševsko potrebo po potrditvi lastne pomembnosti, otrok pa ob tem ponovno ostane sam, preslišan, z občutki krivde in izkušnjo, ki ga bo še bolj ovirala pri razvoju lastne iniciativnosti, kreativnosti, ustvarjalnosti in vsega, kar tudi v resnici je.

5. “Poglej Mojco, ona je tako pridna!”

Primerjanje je vedno izgubljanje. To velja celo za odrasle, še bolj pa za otroke, ki so primerjani z drugimi, »boljšimi« otroci. Tako početje pušča velike psihološke rane, ki se močno poznajo tudi v poznejšem življenju. Otroku, v katerega je zasajen tak strup, bo težko verjeti, da je sposoben, da je njegova enkratnost dragocena, da je nezamenljiv in neprecenljiv. Pomembno je, da starši krepijo zavest svojih otrok in jih spodbujajo, da razvijejo najboljšo verzijo samih sebe. To pa je močno ovirano, ko vse postane le tekma z drugimi.

6. “Želim si, da ne bi bil moj otrok.”

Hujšega se skorajda ne da izreči. Je kakor žebelj, ki se za vedno zarije v vsako celico otrokovega bitja. Izkušnje kažejo, da se moč tega stavka pozna na vseh treh človeških dimenzijah – telesni, čustveni in duhovni. Otroku otežuje ali celo popolnoma zapre sposobnost za kakršnokli doživljanje hotenosti, željenosti in ljubljenosti, ki pa so ključne za nadaljnji razvoj in delovanje.

7. “Grozen otrok si!”

Čeprav bi otrok »ušpičil« še tako nedopustno stvar in v starših prebudil jezo, še vedno ostaja otrok, ki potrebuje sočutje, varnost in ljubeč sprejem. Ostaja ranljiv in sam, zato v trenutkih, ko preko slabih stvari kliče po starševski pozornosti, toliko bolj potrebuje nekoga, ki bi ga znal preprosto umiriti, mu prisluhniti in posvetiti več časa.

8. “Ti vedno …” ali “Ti nikoli …”

Posploševanje ne prinaša dobrih sadov. Če želite svoje otroke opozoriti na neprimerno vedenje, storite to za točno določeno stvar in ne uporabite stavkov, kot so: »Ti vedno vse pozabiš,« ali: »Ti se nikoli ne držiš tega, kar se dogovorimo.« Če se posamezna težava ponavlja, je morda čas, da se skupaj usedete in prisluhnete, kje je vaš otrok, kaj doživlja in kaj se z njim dogaja.

9. “Ne kregaj se z menoj.”

Ob tem se otrok počuti popolnoma ponižan. Starši se namreč morajo zavedati dejstva, da se otrok NIKOLI ne želi kregati ali biti v sporu s svojimi starši. »Ne kregaj se z menoj,« je pravzaprav stavek, ki bi ga želelo izreči ogromno otrok, če bi ga le znali in zmogli. Otrok je tisti, ki se ob nesporazumu počuti popolnoma nemočen, brez orožja in izgubljen, kot tak pa hrepeni po odraslem, ki bo v zmedi znal ohraniti sebe in tudi njemu pomagal poiskati to, kar je resnično dobro.

Starši imajo sposobnost in moč, da svojim otrokom pomagajo razviti najboljši del njih samih. To je izredno plemenito poslanstvo. Čeprav prinaša strah, si velja zapomniti, da so vsa navodila, ki jih starši potrebujejo za vzgojo svojih otrok, že zapisana v njihovi notranjosti. Le prisluhniti jim je potrebno.

Povzeto po: daniel-wong.com

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.