8 vprašanj za fante, preden se podajo v pustolovščino zakona

Thumbnail

Kako vedeti, ali fant, ki se želi poročiti s tabo, hoče čisto zares biti ob tebi, zvest v »sreči in nesreči« in »vse dni svojega življenja«? Zastavi mu naslednja vprašanja …

María Belén Andrada je 22-letna paragvajska študentka novinarstva. A kljub svoji mladosti premore dragocen uvid v bistvo ter padce in vzpone zakonskega življenja. Naslednjih 8 vprašanj, ki jih je zapisala v pomoč dekletom (in fantom), ki razmišljajo o poroki, je zato nadvse dragocenih:

Čas skupne hoje je čudovit čas. Čas, ko si prijetno vznemirjen pred srečanjem z drugo osebo, ko se ob nekom razkrije tvoja najboljša plat, ko se duša obrača za 180 stopinj vsakokrat, ko pomisliš nanj/o ali ga/jo slišiš. Je čas poln presenečenj, spominov in zdi se, da je »vsepovsod ljubezen«.

Hkrati pa je ob vseh teh frfotajočih občutkih čas hoje tudi čas priprave in zorenja, v katerem dva človeka odkrivata drug drugega in stopata proti življenjski zavezi. V tem procesu, ki je deloma nevaren in deloma čudovit, nas ni strah dajanja obljub, ki bi se komu drugemu utegnile zdeti tvegane; večnost se namreč v tistem času, ko sta skupaj, zdi zelo krata. A pa ja ta »za vedno« v resnici mogoč?

Kako vedeti, ali bo ta »za vedno« tudi v resnici veljal? Tu je nekaj vprašanj, na kateri bi moral znati odgovoriti vsak bodoči ženin, preden se spusti v pustolovščino, ki ji pravimo zakon:

1. Zakaj me imaš rad?

To vprašanje zna marsikoga vznemiriti, saj smo skupaj vendar zato, ker se imamo radi, kaj ne? Ampak, kaj v resnici mislimo s tem, ko rečemo, da imamo radi ali da nekoga ljubimo?

Eden od mojih prijateljev me je naučil, da je najboljša definicija ljubezni, če preprosto rečemo, da gre za »sposobnost narediti nekaj za druge«. Če je ta koncept dobro ponotranjen, je vse lažje razumeti. Potem se naučiš tudi odpovedovanja lastnim željam in žrtvovanja, pa čeprav mnogokrat ob tem v trebuhu ne občutiš metuljčkov sreče: Tega nočem izreči, ker ga imam rada. Izbrala sem, kar je njemu všeč, ker ga imam rada. Ne bom ga skušala premagati, ker ga imam rada. Ne bom zapravljal/a po nepotrebnem, ker imam rad/a njo/njega/svoje otroke. In tako naprej … primerov ne nešteto.

Oseba, ki je pripravljena ljubiti je na kratko povedano nekdo, ki se je pripravljen zares potruditi pri gradnji odnosa, tudi ko »mu ravno ni do tega« ali ko »ne čuti ničesar«; ki se je pripravljen povsem predati in je pripravljen sprejeti drugo osebo v vseh njenih dimenzijah, ne samo njenih določenih delov in dobrih trenutkov. 

2. Me boš imel še vedno rad tudi, ko se bo v življenje priplazila rutina?

Imeti rad ni težko, dokler še hodiš kot fant in punca – takrat je težko zdržati narazen. A s časom bo zaradi rutine, velikih bremen skrbi in utrujenosti vedno težje narediti stvari, s katerimi sporočaš: Še vedno te imam rad, najpomembnejši/a si mi, so moj/a edini/a.«

Zelo pomembno pa je, da si še vedno kažeta to naklonjenost, tudi če to pomeni dodaten vsakodneven trud. Ljubezen je žrtvovanje. V tem smislu mora mož ljubiti svojo ženo in ji to izkazovati. Kot sta nekoč rekla sv. José María Escrivá in Mati Terezija iz Kalkute: »Prava ljubezen je tista, ki nas nekaj stane.« Ja, včasih je to težko, ampak je vredno.

3. Boš ostal ob meni tudi v najtežjih trenutkih?

Zakon ni romantično poročno potovanje, ki traja vse življenje. In težki časi ne pomenijo le zakončeve smrti ali bolezni. Pogosto se skrivajo v zelo preprostih vsakdanjih stvareh – v utrujenosti po službi, v slabi volji po težkih pogovorih, v izčrpanosti zaradi bdenja in skrbi za bolnega otroka … celo v neopisljivi bolečini ob tem, ko izgubiš nekoga dragega.

Lahko bi naštela še kup primerov, ampak mislim, da je jasno: prišli bodo težki časi. In slepili bi sami sebe, če bi mislili, da bo zato, ker se imamo radi, vse popolno. Sv. Frančišek je dejal: »Ljubeznivost je sestra ljubezni do bližnjega, ki pogasi sovraštvo in ohrani ljubezen.« Ko nastopijo težave, so nasmeh, »naj ti pomagam« ali le drobna gesta velik in zelo konkreten izraz ljubezni.

4. Kakšen oče želiš biti?

Ko hodita, je pomembno, da se pogovarjata tudi o svojih pričakovanjih glede starševstva. Ne gre samo za to, ali želita biti dobra starša, ker tega si pravzaprav vsak želi. Kaj zate predstavlja biti »dober starš«? Katere vrednote bi rad posredoval svojim otrokom? Po katerih načelih bi jih želel vzgajati? Kakšne je tvoje stališče glede odprtosti za življenje? Se boš trudil, da boš čim bolj navzoč v življenjih otrok? Kako boš zastavil svoje prioritete pri usklajevanju osebnih projektov in družine?

To je samo nekaj vprašanj, o katerih bi se morala pogovarjati, ko še hodita. Če slučajno nista vedela – starševstvo pride v kompletu z zakonom.

5. Boš prosil za odpuščanje, kadar boš naredil napako, tudi če ti bo težko?

Ob neki priložnosti je papež Frančišek parom svetoval naslednje:

V življenju delamo mnogo napak. … Naučiti se moramo prepoznati svoje napake in prositi za odpuščanje: »Oprosti, če sem danes povzdignil glas. Oprosti, če sem šel mimo in nisem pozdravil. Oprosti, da sem zamudil, da sem bil ta teden tako molčeč, če sem preveč govoril in nisem nikoli poslušal. Oprosti, da sem pozabil. Oprosti, jezen sem bil in sem se razjezil nate.« Tudi tako raste krščanska družina. Jezus, ki nas dobro pozna, nas uči tole skrivnost: nikoli ne zaključita dneva brez prošnje za odpuščanje, brez miru, ki se je vrnil v vajin dom, v vajino družino.

Normalno je, da se mož in žena kdaj prepirata, ampak vedno je potrebno na koncu nekaj storiti glede tega. Sprla sva se … Morda ste jezni, morda je poletel krožnik, ampak, prosim, zapomnite si naslednje: nikoli ne zaključita dneva, brez da bi se pobotala! Nikoli, nikoli, nikoli! To je skrivnost, skrivnost ohranjanja ljubezni in ustvarjanja miru.« 

6. Boš pripravljen zdržati z mano, tudi ko bom še sama težko shajala s sabo?

To vprašanje je mogoče razumeti na več različnih načinov. Ali boš imel potrpljenje, da na čustveni ravno zdržiš ob meni tudi takrat, ko bom še sama sebe težko prenašala? Ko bom iz kakršnega koli razloga frustrirana, jezna, zamorjena … Koliko časa misliš, da bi lahko zdržal ob meni, brez da bi v zameno želel karkoli? (Ker, če smo iskreni, ti takrat verjetno ne bom imela za ponuditi ničesar drugega kot le svojo pripravljenost, da vse skupaj premagam in grem naprej.)

Če prikažem v ekonomskem smislu – če recimo zbolim ali izgubim službo, če se stvari ne iztečejo, kot sva pričakovala, ali misliš, da boš lahko poskrbel zame in za najine otroke? Delala za vse nas? Saj človek ne načrtuje tega, da bo izgubil službo ali zbolel … težko je in ne vemo, kako bi se v resnici odzvali. Ampak, kaj misliš, da bi bil pripravljen narediti?

7. Ali res misliš, da je potrebno, da se poročiva?

Povsod poslušamo, da je poroka samo »papir«, sledenje družbenim normam. Ali tudi tebi pomeni to? Birokratski korak? Pomembno je vedeti, kaj poroka pomeni drugi osebi. Ker gre za nekaj (no, veliko) več kot le golo potrdilo. Gre za poklic, ki je privzdignjen v zakrament, pot do svetosti, popolna in nepreklicna posvetitev zakoncev, ki se odločita, da bosta postala temelj in izvir družine. Tega ne more zaobjeti en preprost »papir«, a pravna vez, ki jo predstavlja ta »papir«, je ogromna; je simbol, ki vključuje njuno popolno predanost in sprejemanje drug drugega.

Sv. Janez Pavel II. je rekel, da »oseba, ki se ne odloči, da bo ljubila za vedno, bo težko zares ljubila tudi en sam dan.« Zakaj? Ker je »za vedno« sestavljen iz sosledja večih »sedaj«. Zvesti moramo biti v malih stvareh, dan za dnem, če hočemo biti za vedno zvesti.

8. Ali boš molil zame?

Ali ljubim svojega Boga z enako predanostjo kot Boga? Ne gre za ljubezni, ki bi bili nezdružljivi: bolj ko ljubim Boga, bolj in bolje lahko ljubim drugega; bolj ko sem predan Bogu, bolj bom znal ceniti in skrbeti za drugega. On nas oči Ljubezni, predanosti, ponižnosti, velikodušnosti in potrpežljivosti … Da bi rastli v naši ljubezni v času skupne hoje ali v zakonu, je prvi korak vedno ta, da gojiš svoj odnos z Bogom in moliš za drugo oseba, da bosta oba lahko hodila po poti proti Njemu. Svetost tvojega zakonca je del tvojih odgovornosti v zakonu.    

Še zadnje opozorilo!

Nihče se ne odpravi na maraton, brez da bi prej treniral. In skupna hoja je natanko to: treniranje. Morda bo kdo po branju tega rekel: »Ampak to je težko. Kdo bi se ob vsem tem sploh hotel poročiti?« Ne gre za vcepljanje strahu pred poroko; gre samo za to, da se poročiš v zavedanju, da ne bo vse enostavno, da ne bo vse rožnato, da pa bo vseeno čudovito. Dobro je, da se par tega zaveda, da ju ne bo zagrabila panika, če se te težave pojavijo v času zakona.

Vir: catholic-link.com

Prevod: Mica Škoberne

Foto: chastityproject.com

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja