Številne ženske se srečujejo s problemom zasvojenosti s seksualnostjo. Zaradi »neprimernega« vedenja, ki ga družba obsoja in nad katerim so izgubile nadzor, težko ali pa nikoli ne poiščejo pomoči.
Problematika žensk, ki so zasvojene s seksualnostjo, je velikokrat spregledana in neprimerno obravnavana tudi v zdravniških in terapevtskih krogih.
Polne sramu in krivde ostanejo same v primežu krute zasvojenosti, ki pušča za seboj pravo pogorišče in oznake, kot so »nimfomanka, prostitutka, fatalka, nečistnica …«. Besede, ki globoko zarežejo in pod katerimi se skriva polno bolečine.
Problematika žensk, ki so zasvojene s seksualnostjo, je velikokrat spregledana in neprimerno obravnavana tudi v zdravniških in terapevtskih krogih. Na žalost je pogosto diagnosticirana šele takrat, ko poiščejo pomoč prvotno zaradi težav, ki spremljajo seksualno zasvojenost – odvisnosti od drog, težje travme ali motnje hranjenja.
Moja … Tvoja … Njena zgodba
Tokrat se je Tamara* sestala s tremi moškimi, ki jih je spoznala preko spletnega portala, namenjenega iskanju »potencialnega partnerja«. Z vsakim srečanjem je v njej naraščal adrenalin, vzburjenje in napetost. Vendar je to ni povsem zadovoljilo, saj je vedela, da ima v načrtu še en zmenek, za katerega druga dva nista vedela. Ko je zvečer odšla še na zadnji zmenek, sta napetost in vzhičenost, ki sta se stopnjevali čez dan, doživeli svoj vrhunec. Bila je kot omamljena. Njena zdrava presoja je bila povsem zamegljena. Pred seboj je videla le nekoga, ki ji je končno izkazoval pozornost, nežnost in dotike. Dotik, po katerem je vedno hrepenela. V zanikanju realnosti ni videla neprimernih dotikov, ki so prestopali njene osebne meje. Smejala sta se in prigovarjala drug drugemu v objemu večera. Celotno dogajanje je namigovalo zgolj na eno stvar – anonimni seks. Kaj hitro je pozabila na ostala dva moška, ki sta ji obljubljala isto kot on, ki je stal pred njo. Sedaj ni bilo nič več pomembno, kdo je človek na drugi strani – želi si le sprostiti napetost in tesnobo ter tako pozabi na lastno bolečino, ki vztrajno sili na površje.
Tamara je vedela, kako se bo ta večer končal – po scenariju, kot si ga je zamislila v svoji fantaziji. Želela je, da si jo ta moški poželi, da se mu zdi privlačna, sprejeta in ljubljena. Če ne drugače, lahko to doseže s svojo seksualnostjo. Prepričanje, da seks = ljubezen, je bilo vgrajeno v njen miselni sistem.
Fantazija ima pri zasvojenosti s seksualnostjo neznansko moč – dovolj je le nekaj sekund in zasvojeni se dobesedno prestavi v stanje omame, podobnemu transu.
Ta element, ki je značilen za večino zasvojenih s seksualnostjo, je posledica preteklih doživetij. Nekoč je dotik nekoga, ki smo mu zaupali, postal zlorabljajoč. Namesto da bi obljubljal ljubezen in varnost, ki jo otrok potrebuje in pričakuje, je predstavljal nevarnost, strah, tveganje in nezaupanje. In če se je vmes vrinila še komponenta seksualnosti, bo odrasli v intimnih in seksualnih odnosih iskal tisto, kar si je njegovo telo zapomnilo – dati in prejeti ljubezen pomeni nezaupanje, nevarnost, strah, tveganje in bolečino.
Fantazija ima pri zasvojenosti s seksualnostjo neznansko moč – dovolj je le nekaj sekund in zasvojeni se dobesedno prestavi v stanje omame, podobnemu transu. Zaradi tega je pogosto tako težko abstinirati, saj zasvojeni dobesedno nosi zalogo droge v sebi. Težko se je ogniti lastnemu telesu in lastni seksualnosti. Zasvojeni se zaveda, da je dovolj le nekaj sekund prisotnosti pornografskih slik v glavi, da se požene mehanizem sprožanja hormonov v možganih. Medtem ko sta sedela v parku in se smejala, je Tamara v svojem svetu fantazirala o njunem “odnosu” – rad jo ima, nekaj mu pomeni, povezana sta – in preigravala spolni odnos, ki ga je “načrtovala”.
Sedaj je ni moglo nič več ustaviti. Fantazijam je dala prosto pot. Njun zmenek se je končal s povabilom na kratko pijačo v njeno stanovanje. Bila je srečna in vesela, da končno ni več sama. Da bo zjutraj, ko se prebudi, nekdo ob njej. Pa čeprav to pomeni zaupati popolnemu tujcu. Le tako je lahko preglasila svojo osamljenost, ki je lastna številnim zasvojenim, poleg močnega zanikanja ter potlačenega strahu.
Pot okrevanja = pot upanja
Pomembno je, da tudi ženske, zasvojene s seksualnostjo, vedo, da obstaja pot iz zasvojenosti. Upanje je ključni dejavnik v procesu okrevanja, ki so ga prehodile že številne ženske. Žal pa brez poti skozi preteklo bolečino ne bo šlo. Enkrat se bo potrebno spopasti s tistim, kar najbolj boli in pred čimer bežijo v svet omame. Pride trenutek, ko se bolečine zlorabe in travme zapuščanja ne da več zanikati.
Pot okrevanja je dolgotrajna, vendar lahko tista, ki vztraja na tej poti in išče podporo in sočutje ostalih žensk v okrevanju, ponovno odkrije lastno integriteto, mir in nove odnose. Okrevanje prinaša zapolnitev notranje praznine, obogatene z odnosi prijateljev iz okrevanja, številne ne-seksualne odnose ter zdrave vzorce seksualnosti. Kar je tudi cilj okrevanja – dovoliti si bližino in intimo drugega, varno se navezovati ter abstinirati od zasvojenskih vzorcev seksualnosti.
Milost novega začetka
Nihče, tudi ženske, zasvojene s seksualnostjo, ne morejo narediti nečesa, zaradi česar bi bile manj ljubljene od Boga kot takrat, ko so bile rojene v ta svet. Zaradi te ljubezni in neskončnega usmiljenja Bog nikoli ne vrže kamenja obsodbe. On pozna globine in hrepenenje ženskega srca ter bolečino iskanja ljubezni tam, kjer je ni moč dobiti. Tako kot ženi, ki so jo ujeli pri prešuštvovanju ali Samarijanki pri vodnjaku, ponudi roko milosti in odrešenja. Vsakič znova ji nameni milosten pogled, ki ne obsoja. Nagovarja jo, da prevzame odgovornost za svoje vedenje, se zaveže poti abstiniranja in treznosti ter ji podarja milost novega začetka.
Okrevanje prinaša zapolnitev notranje praznine, obogatene z odnosi prijateljev iz okrevanja, številne ne-seksualne odnose ter zdrave vzorce seksualnosti.
Da bi slišali bolečino zasvojenih žensk, moramo vsi odvreči kamne obsojanja in ponižujoče oznake ter jim ponuditi pomoč. Ne gre za opravičevanje njihovega vedenja; je le poziv družbi, Cerkvi in vsakemu izmed nas, da presežemo ovire obsojanja in prvi odvržemo kamenje. Tako kot je Jezus izkazal sočutje in vlil upanja ženama pred dva tisoč leti, danes ponuja isto milost vsem ženskam, ki se borijo z zasvojenostjo s seksualnostjo: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in ne greši več.«
* Op. a.: Zgodba je resnična, vendar smo namenoma spremenili imena oseb v zgodbi in poskušali prirediti okolje ter situacije, da bi spoštovali načelo anonimnosti in integriteto drugega. Za objavo osebne izkušnje smo pridobili dovoljenje osebe, ki nam je zaupala svojo zgodbo.
Mag. Nataša Ropret je zakonska in družinska terapevtka, ki deluje na področju ne-kemičnih zasvojenosti v okviru terapevtskega zavoda Inštitut Addictiva.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!