Zakaj otroci potrebujejo rutine?

Vir: Shutterstock

Jutranja rutina. Rutina po kosilu. Večerna rutina. Besede rutina nikjer ne slišimo tolikokrat, kot jo v povezavi z otroki in vzgojo. Je v vsakdanjem življenju otroka in družine nasploh res tako pomembna in potrebna?

Rutina so dejanja, ki si sledijo po nekem ustaljenem vzorcu. Zjutraj to morda pomeni zajtrk, umivanje zob, oblačenje, odhod. Večerno rutino navadno sestavljajo večerja, umivanje, pravljica, spanje.

Morda beseda rutina v svetu odraslih zveni dolgočasno, toda rutina sama ima za otroka kar nekaj prednosti:

• Zaradi ustaljene rutine otrok ve, kaj sledi, kaj lahko pričakuje.
• Otrok preko rutine spoznava, da je življenje (kljub vsemu, kar se mu dnevno dogaja) predvidljivo.
• Rutina otroka pomirja, zagotavlja mu občutek varnosti.

Otrok preko rutine razvija občutek, da sam odgovorno nadzira, kaj bo počel.

Rutina spodbuja samostojnost in samozavest otrok

Rutina otrokom omogoča, da so vključeni v proces ter da se počutijo del njega. Otrok ravno preko rutine razvija občutek, da sam odgovorno nadzira, kaj bo počel. Ker ve, kaj sledi, bo te stvari sčasoma  začel početi sam, se npr. sam oblačiti, sam čistiti zobe itd.

S tem ko otrok pozna proces, ni več zgolj sledilec navodil staršev, temveč postane aktivni član dogajanja. Kadar zna del rutine opraviti sam, pa se ne razvija zgolj otrokova neodvisnost, temveč tudi njegova samozavest. Poleg tega da ve, kaj sledi, ve namreč tudi, da zna le-to opraviti.

Znotraj procesa rutine pa se večkrat pojavi tudi vprašanje zakaj. »Zakaj moram umiti zobe?« »Zakaj se moram obleči?« Odgovorimo na to, pogovarjajmo se o tem. S tem bo otrok začutil svojo odgovornost in ne bo stvari počel samo zato, »ker je mama tako rekla«.

Stalnost veliko pripomore k otrokovi samostojnosti in samozavesti, njene ugodne posledice pa občutimo tudi starši.

Ključ je v stalnosti

Kadar rutino enkrat vzpostavimo, se je je potrebno tudi držati. Stalnost zagotavlja varnost, stalne spremembe rutine pa begajo otroka. Težko bo vedel, kaj naj pričakuje in veliko težje bo pri tem sodeloval.

Stalnost veliko pripomore k otrokovi samostojnosti in samozavesti, njene ugodne posledice pa občutimo tudi starši. Kar naenkrat namreč opazimo, koliko manj opominjamo in ponavljamo. Ker enostavno ni več potrebe, saj vse gladko teče.

Časovna (ne)omejenost rutine

Daljšanje rutine ni zapravljanje časa – je pridobljen čas, ko se otrok uči.

Rutina ni nekaj, kar bi moralo biti časovno omejeno. Kadar je otrok še zelo majhen, okvirno sicer vemo, koliko časa nam vzame npr. obred pred spanjem. Večji kot je, pri več stvareh sodeluje in s tem se naravno podaljša čas opravka. Logično je, da se bo v prvih poskusih sam oblačil dlje, kot če ga oblečemo mi. Naj torej ne bo pomemben čas trajanja, temveč stalnost opravkov, ki si sledijo.

Na drugi strani s tem, ko se rutina daljša, pridobimo več časa za kaj drugega – medtem ko se otrok oblači, lahko sami pripravimo obrok itd. Daljšanje rutine ni zapravljanje časa – je pridobljen čas, ko se otrok uči in je spoznanje, da lahko stopimo korak nazaj.

Rutina naj ne bo urnik

Rutina nikakor ni urnik. Urnik je časovno omejen in tog. Pri rutini pa si lahko in si pravzaprav tudi moramo dovoliti občasno prilagodljivost. Tako bo delovala najbolje.

Kadar se nam sistem rutine podre (npr. v primeru utrujenosti ali časovne stiske), ostanimo mirni.

a) Prilagodljivost otroku

Prisluhnimo otrokovim željam in predlogom. Spoštujmo njegov napredek v samostojnosti, da želi morda zobe umiti pred tuširanjem ali obratno. Starejši kot je, bolj mu moramo dovoliti odločati se o stvareh, ki se tičejo njega. Sodelujmo in po potrebi skupaj z otrokom sestavimo novo rutino, ki bo odgovarjala potrebam vseh.

b) Prilagodljivost okoliščinam

Čeprav rutina deluje najbolje, kadar ne spreminjamo vrstnega reda, pa vemo, da življenje ni vedno predvidljivo. In kadar se nam sistem rutine podre (npr. v primeru utrujenosti ali časovne stiske), ostanimo mirni. Otrok opazuje in se od nas uči soočati se s spremembami in stresom. Če se bomo mi znali nasmehniti ob tem, da smo prišli pozno z izleta in bo potrebno nekaj korakov iz rutine izpustiti, se bo ob tem dobro počutil tudi otrok.

Ob vsem tem in predvsem pa naj nas vodi misel, da mora rutina služiti nam in ne mi rutini.

Vir: handsonaswegrow.com