Za varstvo otroka 500 €

Si predstavljate, da bi vam država plačala denimo 500 EUR/otroka/mesec za varstvo do trenutka, ko postane otrok šoloobvezen?

S tem denarjem bi starši prosto razpolagali in se samostojno odločali, v kateri vrtec ga vpišemo, se odločimo za varuško oz., kar bi bilo še najboljše – da se mamica ali oče odloči, da bo doma z otrokom oz. otroki.

Zakaj sem prepričan, da je razpolaganje staršev z denarjem za varstvo svojega otroka najboljši sistem? Preprosto zato, ker šele, ko starš z denarjem “vloži” v varstvo, dobi svobodo in lahko pozitivno vpliva na sistem. In na ta način mu svoboden in konkurenčni trg omogoči, da imamo kvalitetnejše in cenejše storitve. Z enim samim ukrepom bi tako rešili večino težav, s katerimi se sooča trenutni sistem varstva otrok (težave prevelikih stroškov in monopola “javnega vrtca”) oz. težave, s katerimi se soočajo tisti, ki bi radi uvedli kvalitetnejše varstvo za otroke.

Prepričan sem, da bi ta ukrep prinesel dolgoročno tudi boljše razmere za večino vzgojiteljic, da o varuškah ne govorim. Zakaj? Število vrtcev bi se seveda zmanjšalo, vendar bi zaživel trg z varuškami, ki so usposobljene za različne metode dela z otroki.

Vsak otrok je enako vreden, zato bi bil ta prihodek na otroka za vse starše enak – ne glede na njihov status oz. ne glede na to, koliko zaslužijo.

Kakšno je trenuto stanje z vrtci?

Javne vrtce v celoti (kadrovsko in infrastrukturno) krijeta država in občina. Poleg tega pa določeni starši še doplačujejo. Na otroka (v primerjavi s povprečno plačo) smo drugi najdražji v Evropi! (vir: izjava ministra v medijih – uradnih podatkov nisem našel). Sistem je popolnoma netrasparenten in monopolen. Inovativnejši vrtci, ki se pojavljajo, so v slabšem položaju, še bolj pa mamice, ki se odločijo, da bodo doma z otrokom. Mamice so v bistvu diskriminirane in to zato, ker se odločijo za najboljšo pot za njihovega otroka. Vrtec je namreč vedno in v vsakem primeru usluga staršu in ne otroku.

Kaj pa statistika? V Sloveniji je v vrtce vključenih (2011/2012) kar 77 % vseh otrok v ustreznem starostnem obdobju, kar je za 6,9 % več kot leto prej. V Sloveniji je sicer 880 javnih in le 42 zasebnih vrtcev. V vseh ustanovah je zaposlenih 10.198 strokovnih delavcev. Na enega vzgojitelja je v 1. starostnem obdobju 6,3 otroka in v 2. starostnem obodbju 9,3 otroka. (vir: SURS 2011/2012)

Le še 23 % otrok je deležnih materinstva oz. očetovstva oz. varstva pri starih starših oz. pri varuški.

Tista vlada, ki bo radikalneje posegla v javni sektor in bo začela vpeljevati bolj pravičen sistem od tega, kar smo podedovali od socialistične države, bo postavila trdnejše temelje za naš narod. Z višanjem DDV-ja prav gotovo ne bo pripomogla k ničemur, razen k temu, da se bo še bolj krepil črni trg in da bo nevzdržni javni sistem še naprej nažiral državo in posledično zelo konkretno nas državljane.

Žal smo globoko v socializmu in kot kaže tudi kriza, v katero smo zašli, ne bo pomagala radikalneje poseči v javni sektor, korupcijo in klientelizem.

Zakaj sploh razmišljam in pišem v tej smeri? Ker sem prepričan, da se moramo državljani odkrito in zelo konkretno pogovarjati o tem, kaj z davki, ki jih plačujemo z našimi žulji, sploh financiramo. Premalo se zavedamo, da je ta sistem odvisen od velike množice posameznikov. V primeru, da se ne bomo začeli prebujati in tudi zahtevati resnejših sprememb, se nam ne piše nič dobrega.

Začnimo konkretno razmišljati o tem, kaj mi naredimo za državo (plačujemo davke od dela in od naših nakupov ter ustvarjamo nove izdelke in storitve, od katerih spet država dobi davek) in kaj mora država zelo racionalno ponuditi za ta davek nam državljanom, da lahko delamo, ustvarjamo in tudi pripravljamo svoje otroke na samostojno življenje.

Prepričan sem, da bo država s transparentnim financiranjem varstva, naredila veliko tako zase kot za naše družine.