Vzgoja brez nasilja

Thumbnail

Strokovni seminar Vzgoja brez nasilja, ki je bil namenjen strokovnim delavcem s področja socialnega dela, šolstva, zdravstva in družinske preventive ter vsem, ki jih zanima omenjena problematika, smo uspešno speljali v Monsu navkljub močnem sneženju.Tako se nas je zbralo preko 180 udeležencev.

Takoj na začetku nas je nagovoril prof. dr. Pavle Kornhauser, predsednik foruma proti telesnem kaznovanju pri ZPMS, ki je prikazal zgodovino telesnega kaznovanja in pojasnil, zakaj se že leta trudijo javnosti sporočati, da telesno kaznovanje ni ustrezen vzgojni ukrep. Raziskave kažejo, da še vedno preveč staršev telesno kaznuje svoje otroke, čeprav jih kar 86% od teh misli, da ni prav, da se otroke tepe. Otroci se po telesni kazni počutijo slabo, so žalostni in jezni, in večina od njih meni, da svojih otrok ne bodo tepli. Profesor je poudaril, da je cilj foruma zagotavljati otrokove pravice do vzgoje v družini brez telesne kazni ter pravna zagotovitev pravic otroka proti telesnemu kaznovanju.

Takoj zatem nas je nagovorila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je opozorila na našo neobčutljivost do stiske sočloveka in zatiskanje oči pred očitnim nasiljem, ki smo mu priča. Do nasilja smo preveč tolerantni. Če želimo delovati proti nasilju nam ni potrebno iti na mirovne misije, pač pa je dovolj, da odpremo oči in se v svojem okolju borimo proti nasilju.

Samo en udarec otroka za vedno zaznamuje je bil naslov predavanja doc. dr. Katarine Kompan Erzar in Tatjane Rožič iz Frančiškanskega družinskega inštituta. S kratkim filmom smo si lahko nazorno pogledali, v kakšni stiski se znajdejo majhni otroci, ko se starši zanje ne zmenijo, ter kako lahko relativno hitro ponovno vzpostavimo stik. Pogledali smo tudi v človeške možgane in videli, kaj se v njih dogaja, če se na otroka ne odzivamo in kakšen vpliv ima stres na razvoj možganov. Nasilje vedno izvira iz stiske starša, ki ne prepozna otrokove stiske, ki ne zna kontrolirati svoje jeze in tesnobe. Rahločutnost do otroka nam pomaga ohranjati stik z otrokom in to je tudi ključ dobre vzgoje.

Pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek je predstavila telesno kazen z zornega kota zdravnika in opozorila na prisotnost vzorca mišljenja današnjih staršev, da je telesna kazen ne samo pravica temveč tudi dolžnost.
Starši z udarcem sprostijo svojo lastno stisko, otroka pa vzgajajo v nesamozavestno, neiskreno in nasilno osebnost, ki potem pogosto tepe tudi svoje lastne otroke. Zdravnica nam je s pomočjo slik, ki so jih narisali otroci, ter njihovih izpovedi pokazala, kako močno je v družinah še vedno prisotno nasilje in kako se ob tem počutijo otroci. Poudarila je tudi pomembnost vzgoje staršev o neprimernosti telesne kazni kot vzgojnega ukrepa.

Zdenko Orožim, specialist splošne kirurgije ter specialist plastične in rekonstruktivne kirurgije iz splošne bolnišnice Celje, je predstavil primer skrajnega nasilja nad 4-letnim otrokom, ki je podlegel poškodbam zaradi trpinčenja. Čeprav je družba nasilje opazila, opozorila socialno službo, se ni zgodilo nič — deček je moral umreti. V čustveno nabiti izpovedi nam je pomagal odpreti oči k sočutju. Morda bo ravno ta primer koga spodbudil, da bo še enkrat premislil, preden bo dvignil roko nad otroka. Dr.Orožim od takrat naprej nikoli več ne “dvigne roke”.

Vzgojiteljica Mihaela Rahne se je v svoji dolgoletni praksi srečala s številnimi primeri nasilja nad otroki, ki vodi v agresivno vedenje otrok. Sama je trdno prepričana, da se nobenih vzgojnih težav ne da reševati z nasiljem, pač pa s pogovorom. Otroci potrebujejo brezpogojno ljubezen, sprejetost in varno naročje. Starši vzgajajo z nasiljem, ker so bili takega modela deležni kot otroci, zaradi nasvetov znancev, staršev, prijateljev, lastnega stresa, neznanja in nemoči pri obvladovanju otrok. Telesna kazen gotovo ni način reševanja problemov, pač pa spoštovanje in brezpogojno sprejemanje, zaupanje, potrpljenje in vera v otroke. Otroci, ki so vajeni prisile in nasilja, velik težje sprejemajo pravila in ves čas preizkušajo meje dopustnega.

Nadja Čobal, Alenka Savnik in mag. Mojca Pušnik pa so “iz strani države” predstavile kakšno je stanje na terenu in kaj lahko pričakujemo na področju nove zakonodaje za preprečevanje nasilja na področju zdravstva, sociale in šolstva.

Na koncu je sledila še razprava, kjer sta sodelovala izr. Prof. dr. Tomaž Erzar in mag. Leonida Zalokar, ter ostali prisotni predavatelji. Proti koncu se je razprava precej razvnela in izkazalo se je, da je med prisotnimi kar nekaj takih, ki še vedno ne vidijo alternative fizičnemu kaznovanju in so mnenja, da je v določenih primerih telesna kazen potrebna.

Prav različna mnenja in zelo razvneta debata je odprla tako zapleteno stanje “vzgojnih ukrepov”, ki zagotovo niso preprosti. Prav vsi prisotni pa bomo zagotovo v prihodnjih dneh velikokrat pomislili kakšne razultate lahko prinese rahločutna vzgoja, ko odmislimo, da bi vzgajali s silo.

© Copyright Iskreni

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja