Vir: Emvato.net/Slika je simbolična. Nekateri dogodki se ti za vedno vtisnejo v spomin. Ta ni bil ne spektakularen, ne dolgotrajen – trajal je le nekaj sekund. Otroški voziček je zaradi rahle sapice odpeljalo v morje – z dojenčico v njem. Če tam ne bi stala moja 5-letna hči, bi se lahko končalo povsem drugače.
Nismo bili namenjeni iti tja
Med dopustom na hrvaški obali smo bivali v manjšem obmorskem kraju. Nekega dne pa mi je pisal bližnji sorodnik in sporočil, da se z razširjeno družino nahajajo le dobre pol ure stran ter nas povabil, naj se jim pridružimo na njihovi plaži. Naslednje jutro smo se po maši odpravili tja in se namestili v prijetni senci pod borovci. Bila je še ura pred deseto, ko smo razgrinjali brisače, mazali zaščitne kreme, napihovali rokavčke in se pripravljali na dan ob morju. Plaža se je počasi polnila, a še vedno je bila v primerjavi s sezonsko gnečo precej prazna. Vreme je bilo popolno za kopanje: sončno in vroče.
Tik ob nas se je začela nameščati tudi družina iz tujine.
Čisto običajen dan … dokler ni bil več
Otroci in mož so se začeli privajati na vodo, ki je bila v jutranjih urah še nekoliko hladna, sama pa sem ravno zlagala stvari v torbo, da bi se jim pridružila. V nekem trenutku pa je čez obalo zapihala rahla sveža sapica, in v kotičku očesa sem zaznala nenaden gib — otroški voziček, ki ga je veter odnesel proti vodi.
Obrnila sem se in uzrla, kako se je voziček zaletel naravnost v mojo petletnico, ki je stala v plitvini ob robu betonske plaže. Sprva sem mislila, da je voziček prazen. Odneslo ga je z nepričakovano hitrostjo, kot bi ga pognala neka nevidna sila. Vidim obraz moje hčerke, ki je bil zmeden zaradi nenadnega udarca v glavo in rame, nato pa tek mladega para proti vodi. Preseneti nas otroški jok.
V vozičku je bila približno pol leta stara dojenčica.
Vse se je odvijalo v nekaj sekundah
Voziček je bil že napol v vodi, ko je dogajanje za svojih hrbtom opazil tudi moj mož. Nemudoma je priskočil na pomoč staršema in skupaj so iz morja rešili tako voziček kot dojenčico.
Starša, povsem pretresena, sta z zaskrbljenostjo vprašala mojega moža, ali je z našo hčerko vse v redu, nato pa vso pozornost namenila svoji deklici, ki je potrebovala še dolgo časa, da se je pomirila. Zaradi šoka sta si uspela izmenjati le nekaj besed. In to še zelo dolgo.
Ne gre za iskanje krivde
Ne, ni šlo za malomarne starše. Niso bili zatopljeni v telefone, niso pozabili na svojega otroka. Voziček so postavili kar se da daleč od vode. A zapletli so se v kratek pogovor s sosedi, otrok pa je bil izven njihovega vidnega polja.
Edino, česar niso naredili, je bilo to, da niso aktivirali zavore. Majhna nepazljivost, ki pa je vodila do nepričakovane situacije.
Zavedanje trenutka
Morda bi dojenčica v najslabšem primeru le popila nekaj morske vode. A v takšnih trenutkih hitro pomisliš na vse možnosti: Kaj če bi voziček zdrsel naravnost v vodo in ne bi trčil v mojo hči, ki je ravno stala tam? Kaj če bi se otrok prevrnil iz vozička in se udaril po kamnu ali skali, ki jih tam ni manjkalo? Kaj če bi vse dogajanje opazili prepozno?
Še enkrat poudarjam — na obali nas v tistem trenutku ni bilo veliko in prav nihče si sprva ni mislil, da je v vozičku dojenček, glede na to, s kakšno hitrostjo je oddrvel v morje. Sama sem bila prepričana, da je dojenčica nekje v naročju svojih staršev, ki so bili v skupini drugih sosedov. Pa ni bilo tako.
Zato velja na tem mestu izpostaviti statistiko, na katero opozarja Nicole Hughes, mama triletnega dečka, ki se je tragično utopil: “Utopitev je eden najpogostejših vzrokov smrti pri otrocih starih od 1 do 4 let. 69% otrok, ki se utopi, pa sploh ni bilo v vodi z namenom, da bi plavali, ampak so jih v vodi našli naključno. In še to, da se otrok lahko utopi v manj kot minuti!”
Ostanimo pozorni
Morda se zdi nepomembno, a malenkosti, kot je zavora na vozičku, lahko pomenijo razliko med brezskrbnim dnem in dnevom, ki se lahko konča panično. Naj bo ta zgodba opomnik vsem staršem, ki imajo še dojenčke v vozičkih: nesreče se zgodijo hitro, tudi ob najbolj sončnem in mirnem dnevu. Zato preverite zavore. Preglejte jih dvakrat.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Katarina Nzobandora po izgubi otroka: “Svet je hitel naprej, jaz pa sem stala na mestu.”
Dr. Lucija Čevnik: Odnos mati-hči skozi prizmo navezanosti, ljubezni in strahu
Kristina Kuzmič: “Postani starš, na katerega boš lahko ponosen”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
