Vladar dneva, ki pritegne vsako oko

V vročih poletnih dneh se je vročini najbolje umakniti tako, da obiščemo kakšno hladno rečico, obdano z gozdovi. Rak, notranjska rečica z le dobrima dvema kilometroma dolžine, je res prava izbira.

V geološki zgodovini je voda iz nekdaj višjega Cerkniškega jezera po površini tekla proti zahodu. Voda si je sčasoma našla pot skozi razpoke v apnencu in se s površine preselila v podzemski svet. Tako je nastala podzemeljska reka, ki je tekla od Cerkniškega jezera preko Karlovic v Zelške jame, od tu v Tkalca jamo in še naprej v Planinsko jamo in se spet našla na površini na Planinskem polju.

Prav pri Rakovem Škocjanu je reka tekla sorazmerno nizko pod površjem in zaradi zniževanja površja in podiranja stropa se je zgodilo neizogibno. Reka se je spet prikazala pri Rakeku. Tam, kjer se je udiranje najprej začelo, se danes na dolžini dveh in pol kilometrov že razprostirajo travniki in gozdovi. Proces podiranja pa še kar poteka in na zahodu in vzhodu doline so nastale čudovite zbirke naravnih mostov.

Potok Rak pridere na svetlo iz Zelških jam. Do njega se spustimo skozi bližnji vdor, imenovan Cerkev, kjer v globino vodi lepo speljana pot. Pod naravnimi mostovi pridemo do morda najlepšega krasotca naših krajev. Visoko, petdeset metrov nad nami, se bahavo pne Mali naravni most. Vitki kamniti lok iz sivega apnenca je dolg celih petindvajset metrov, debel 4 metre in širok okoli 3 metre. Na njem pozorno oko opazi nekaj metrov dolge razpoke, ki napovedujejo mračno prihodnost. Kamen bo popustil in ostal bo le še kamnit usek. Toda to je še daleč, danes je vladar dneva, ki pritegne vsako oko.

Na zahodni strani doline voda izgine pod oboki Velikega naravnega mostu in se po kakih 200 metrov dolgem kanjonu pretoči v Tkalco jamo in izgine v podzemlje. Nad obokom naravnega mostu teče cesta in v bližini so tudi ruševine cerkve, po kateri je cela dolina dobila svoje ime.

Tkalca jama se začne z orjaško dvorano, skozi katero drvi podzemeljska reka. Do njega se spustimo skozi bližnji udor. Vodostaj reke neverjetno varira. V dneh, ko notranje sifone zamašijo naplavine voda, v izredno kratkem času naraste kakih 50 metrov v višino in poplavi ves tok reke še precej više od Velikega naravnega mostu. Tkalca jama je dobila svoje ime po nesrečnem tkalcu, ki je bil spremenjen v kamen, ker je v njej delal na prazničen dan. Sama jama je prehodna nekaj sto metrov daleč, dokler poti ne zapre neprehoden sifon, ki vode popelje v Planinsko jamo.

Rakov Škocjan je prava zbirka naravnih čudes, ki si jih na preprost način ogledajo tako mladi kot stari. Na sorazmerno majhni površini najdemo vrsto naravnih mostov, lahko dostopnih kraških jam in sredi notranjskih gozdov skrito, dva kilometra dolgo dolino, ki je nastala, ko se je v geološki zgodovini udrl strop kraške jame. Rakov Škocjan tako ni zastonj krajinski park. Vzeti si je treba le čas in se sprehoditi ob njegovih čudesih.