Svet OZN za človekove pravice je 25. junija sprejel resolucijo o »zaščiti družine«. Čeprav se sliši povsem preprosto in nesporno, pa proces odločanja le ni bil povsem premočrten in tudi odzivi so mešani. Zakaj?
V sprejeti resoluciji, ki ob praznovanju 20. obletnice mednarodnega leta družine zgolj poziva visokega komisarja za človekove pravice, naj pripravi poročilo o položaju družine in pozove k javni razpravi o »vprašanju zaščite družine« na septembrskem srečanju, je za nekatere sporna ena sama beseda, ki še vedno buri duhove. In ta beseda je »družina«.
Potrjujemo, da je družina naravna in temeljna celica družbe in da je upravičena do družbenega in državnega varstva.V resoluciji, ki je bila v pripravi več kot leto dni in je prva resolucija sveta OZN za človekove pravice, posvečena družini, je med drugim zapisano, da je letošnja obletnica priložnost, da se skupna prizadevanja usmeri v krepitev družinsko usmerjenih strategij in programov. Vključuje pa tudi naslednje:
»Prepoznavamo, da ima družina prvenstveno odgovornost za vzgojo in zaščito otrok in da bi otroci za poln in harmoničen razvoj njihovih osebnosti morali odraščati v družinskem okolju in v ozračju sreče, ljubezni in razumevanja.«
»Prepričani smo, da bi morala biti družina kot temeljna celica družbe in naravno okolje za rast in dobrobit vseh svojih članov, posebej pa otrok, deležna potrebne zaščite in podpore, da bi zmogla v polnosti prevzemati svoje odgovornosti v skupnosti.«
»Potrjujemo, da je družina naravna in temeljna celica družbe in da je upravičena do družbenega in državnega varstva.«
“Diskriminatorna” ednina
Čeprav resolucija ne definira družine natančno, ampak jo zgolj imenuje kot »družino«, pa je za interesna združenja in podpornike LGBT že dejstvo, da govori o družini v ednini, problematično, saj ga razumejo kot izključevanje drugih oblik skupnosti in se bojijo, da bi lahko predstavljalo osnovno za nasprotovanje njihovim prizadevanjem v mednarodnem pravu.
Interesna združenja in podporniki LGBT se bojijo, da bi lahko resolucija predstavljala osnovno za nasprotovanje njihovim prizadevanjem v mednarodnem pravu.Da je imelo vse skupaj močan ideološki naboj, kaže tudi sam proces sprejemanja in velika razdeljenost držav glede podpore resoluciji v tej obliki. Predložilo jo je 13 držav in podprlo 26, proti jih je bilo 14, vzdržanih pa 6 držav.
Irska, Francija, Čile in Urugvaj so pred sprejetjem resolucije poskusile vložiti amandma, v katerem bi poudarili, da »v različnih kulturnih, političnih in družbenih sistemih obstajajo različne oblike družin«, vendar je bila razprava o tem na pobudo Rusije, ki jo je podprlo še 21 drugih držav, zaustavljena.
Savdska Arabija in Pakistan pa sta sprva vložili amandma, s katerim bi v besedilo dodali, da je zakon skupnost moškega in ženske, vendar sta ga umaknila, ko je bil zavrnjen prej omenjeni amandma o omembi različnih oblik družine.
Naveličani vsiljevanja zahodnih držav
Zavrnitev različnih oblik družine kaže na to, da so ZN že naveličani tovrstnih razprav. Večina članic bi se želela posvetiti vprašanjem, ki zadevajo cel svet in ne zgolj elit Severa.Posebej pomenljivo je, da so med 14 nasprotnicami resolucije vse evropske države, ki imajo sedež v svetu, in ZDA.
Medtem, ko ravno iz zahodnih držav prihajajo pritožbe o diskriminatornosti sprejete resolucije, pa Austine Ruse iz organizacije C-FAM (Katoliški inštitut za družino in človekove pravice) opozarja, da izid glasovanja odraža širše nasprotovanje prizadevanjem za zaščito pravic LGBT v diplomatskih sporazumih, ki jih mnoge države vidijo kot vsiljene s strani Evrope in ZDA: »Zavrnitev različnih oblik družine kaže na to, da so ZN že naveličani tovrstnih razprav. Večina članic bi se želela posvetiti vprašanjem, ki zadevajo cel svet in ne zgolj elit Severa.«
