Tihi porabniki: kateri gospodinjski aparati porabijo največ elektrike

Foto: Freepik

Povprečno slovensko gospodinjstvo za elektriko odšteje okoli 100 evrov mesečno — a malokdo ve, kam ta denar gre. Od leta 2022 se je cena elektrike dvignila za približno 30 odstotkov, vendar ko pogledamo svoj mesečni račun, redko vemo, kateri aparat dejansko porabi največ. Intuicija nas pogosto zavede — marsikdo bi pokazal na televizor ali računalnik, a resnica je precej drugačna.

Med vsemi napravami, ki jih imamo doma, tri izstopajo po dejanski porabi električne energije: hladilnik z zamrzovalnikom, pralni stroj in pomivalni stroj. Skupaj predstavljajo do 40 odstotkov celotne porabe povprečnega gospodinjstva. Šele ko razumemo, koliko posamezen aparat troši, lahko začnemo bolj učinkovito upravljati z energijo.

Nalepke, ki povedo več, kot se zdi

Leta 2021 je Evropska unija prenovila sistem energetskih oznak. Stari razredi od A+++ do D so izginili, nadomestila jih je poenostavljena lestvica od A do G. Sprememba ni bila zgolj kozmetična — nove oznake so strožje in marsikateri aparat, ki je prej nosil oznako A+++, je zdaj uvrščen v razred C ali D.

Za potrošnika to pomeni, da mora biti pri branju podatkov bolj pozoren. Nalepka prikazuje letno porabo v kilovatnih urah, pri pralnem stroju in pomivalnem stroju pa tudi porabo vode. Pomemben je tudi podatek o hrupnosti, ki jo merimo v decibelih. Vendar sama črka razreda pove le del zgodbe — ključno je primerjati konkretne številke med modeli znotraj iste kategorije.

Hladilnik z zamrzovalnikom razreda C porabi okoli 150 kWh letno, razred E pa 250 kWh. Pri ceni elektrike 0,18 €/kWh to pomeni razliko 18 evrov na leto. V življenjski dobi aparata, ki znaša deset do petnajst let, to naraste v znesek, ki zlahka presega ceno aparata. Pri hladilniku z zamrzovalnikom je zaradi nenehnega delovanja razlika še bolj očitna.

Aparat, ki nikoli ne počiva

Hladilnik z zamrzovalnikom ima posebno mesto med gospodinjskimi aparati. Deluje štiriindvajset ur na dan, vse dni v letu, brez premora. Nobena druga naprava v povprečnem domu nima takšnega režima. Tudi če je sodoben model energetsko varčen, njegova neprekinjena poraba pomeni, da na letni ravni predstavlja od petnajst do petindvajset odstotkov vse električne energije, ki jo porabi gospodinjstvo.

Tehnologija se je v zadnjem desetletju močno izboljšala. Inverterski kompresorji, uvedeni po letu 2015, zmanjšujejo porabo za do 40 odstotkov v primerjavi s starejšimi sistemi s stalnim delovanjem. Izolacija je boljša, sistemi odmrzovanja učinkovitejši. A kljub napredku ostaja osnovno pravilo nespremenjeno: večji kot je hladilnik z zamrzovalnikom, več energije potrebuje za ohranjanje nizke temperature.

Pri izbiri velikosti se zato splača biti realističen. Štiričlanska družina ne potrebuje 300-litrskega aparata, če polovica polic sameva. Prevelik hladilnik z zamrzovalnikom hladi prazen prostor, kar je čisto zapravljanje. Po drugi strani pa pretesna izbira vodi v prepolne police, ki ovirajo kroženje zraka in s tem povečujejo porabo.

Temperatura nastavitve prav tako igra pomembno vlogo. Vsaka stopinja pod priporočeno vrednostjo poveča porabo za približno pet do šest odstotkov. Optimalna temperatura v hladilnem delu je med tremi in petimi stopinjami Celzija, v zamrzovalniku pa okoli minus osemnajst stopinj. Globoko zamrzovanje pri minus štiriindvajsetih stopinjah je smiselno le za dolgotrajno shranjevanje.

Kje se skriva prava poraba energije?

Pri pralnem stroju večina električne energije ne gre za vrtenje bobna, temveč za ogrevanje vode.Ocenjuje se, da gretje vode predstavlja od sedemdeset do devetdeset odstotkov vse porabe med posameznim ciklom pranja. To pomeni, da ima izbira temperature neposreden in merljiv vpliv na račun za elektriko.

Sodobni pralni stroj ima praviloma programe, ki omogočajo učinkovito pranje pri nižjih temperaturah. Detergenti so danes formulirani tako, da delujejo že pri dvajsetih ali tridesetih stopinjah. Za vsakdanje perilo, ki ni močno umazano, višje temperature redko prinesejo boljši rezultat — le višji račun.

Polna obremenitev bobna je drugi ključni dejavnik. Pralni stroj, naložen do polovice, porabi skoraj enako energije kot poln, a opere polovico perila. Dolgoročno to pomeni dvakrat toliko ciklov za enako količino opranega perila. Čeprav je skušnjava pognati pralni stroj nemudoma, ko zberemo nekaj kosov, se potrpežljivost izplača.

Nekateri modeli ponujajo funkcijo časovnega zamika, ki omogoča pranje v urah z nižjo tarifo električne energije. Za gospodinjstva z dvotarifnim obračunavanjem to predstavlja dodaten prihranek. Sodobnejši pralni stroj pogosto vključuje tudi senzorje, ki prilagodijo porabo vode dejanski količini perila, kar dodatno zmanjšuje stroške.

Centrifugiranje pri višjih obratih krajša čas sušenja. Če perilo sušite na prostem, to ni tako pomembno. Če pa uporabljate sušilni stroj, učinkovito ožemanje neposredno zmanjšuje porabo energije pri sušenju.

Mit o varčnem ročnem pomivanju

Dolgo je veljalo prepričanje, da ročno pomivanje porabi manj vode in energije kot strojno. Sodobne meritve to prepričanje postavljajo pod vprašaj. Učinkovit pomivalni stroj pri polni obremenitvi porabi od deset do trinajst litrov vode na cikel. Pri ročnem pomivanju enake količine posode pod tekočo vodo porabimo trideset do štirideset litrov.

Energetska poraba je pri pomivalnem stroju v primerjavi s pralnim nižja, predvsem zato, ker deluje pri nižjih temperaturah in obdeluje manjše količine vode. Povprečen cikel porabi od 0,7 do 1,2 kilovatne ure, odvisno od programa in modela. Ekonomski programi, ki trajajo dlje, a delujejo pri nižji temperaturi, običajno porabijo manj energije kot hitri programi.

Pravilna uporaba pomivalnega stroja vključuje tudi pravilno zlaganje posode. Nepravilno razporejeni kosi lahko blokirajo vrtenje razpršilnih rok, kar vodi v slabše rezultate in potrebo po ponovnem pranju. Prav tako je pomembno redno čiščenje filtrov in skrb za ustrezno količino soli in izpiralca.

Marsikdo ne ve, da pomivalni stroj dosega boljše higienske rezultate kot ročno pomivanje. Višje temperature in intenzivno izpiranje odstranijo več bakterij, kar je še posebej pomembno pri družinah z majhnimi otroki.

Pametne funkcije za maksimalne prihranke

Sodobni aparati ponujajo vrsto pametnih funkcij, ki obljubljajo prihranke. Tehtalni senzorji v pralnem stroju prilagodijo količino vode in čas pranja dejanski obremenitvi. Hladilnik z zamrzovalnikom, povezan v pametni dom, opozori, če vrata ostanejo odprta. Pomivalni stroj s senzorji motnosti vode skrajša cikel, če zazna, da je posoda že čista.

Vprašanje, koliko te funkcije dejansko prispevajo k prihrankom, nima enostavnega odgovora. V idealnih pogojih, ko jih uporabnik dosledno izkorišča, so prihranki merljivi. V praksi marsikatera pametna funkcija ostane neizkoriščena.

Najučinkovitejši pristop k zmanjševanju porabe ostaja preprost: izbira pravega aparata za dejanske potrebe, pravilna uporaba programov in nastavitev ter redno vzdrževanje. Pri nakupu novega aparata se izplača upoštevati celotne življenjske stroške, ne le nabavne cene. Cenejši pralni stroj ali pomivalni stroj z višjo porabo lahko v desetih letih obratovanja stane več kot dražji, a varčnejši model. To še posebej velja za hladilnik z zamrzovalnikom, ki deluje neprekinjeno in kjer se razlike v letni porabi najhitreje seštejejo v občuten znesek.