Z otroki spregovoriti o posvojitvi

Foto: Canva

Danes je svetovni dan posvojitve. Dan, ko posvojitvi namenimo nekoliko več pozornosti in besed. Preteki petek smo na Zavodu ŽIV!M pripravili Spletni izobraževalni seminar o posvojitvi za socialne delavce in druge, ki jih to področje zanima. Nekaj dni pred izvedbo sta bila pri meni na počitnicah nečaka. In preden smo se odpravili na sprehod, sem morala napisati nekaj nujnih mailov v povezavi s seminarjem in jima na kratko omenila besedo posvojitev. Nepripravljeno so me zasula njuna vprašanja o tem, kaj je posvojitev, zakaj posvojitev, kako … Po navdihu sem jima odgovarjala, priznam, da sem bila malo v zadregi pred otroško iskrenostjo in občutljivostjo v zvezi s temi temami.  Hkrati pa se odločila napisati članek z nekaj nasveti za starše, tete, strice, vzgojitelje in druge, ki se pogovarjajo z otroki, da njih takšna vprašanja ne bodo srečala tako nenadoma.

Otroci se zelo vživijo

Otroci imajo zelo dobro sposobnost vživeti se v drugega. Ko postavljajo vprašanja o posvojitvi, se mimogrede čustveno sprehodijo skozi situacijo tega otroka, mamice, ki ga oddaja, nove družine … Predvsem pa otroka. Postavijo se v njegovo vlogo in se sprašujejo, kako bi bilo njemu, če bi njegova mamica njega oddala. Zato je ob razlagi dobro zavedati, da poudarite njegovo varnost, da mu ne bo potrebno dvomiti o njegovi varnosti v lastni družini.

Morda imajo prijatelje, ki so posvojeni

Čeprav vedno znova slišimo, da so posvojitve v Sloveniji zelo redke, pa že sama poznam kar precej otrok in tudi že odraslih ljudi, ki so posvojeni. Ni nemogoče, da ima otrok kakšnega prijatelja, ki je posvojen. Zato je zelo pomembno, da mu predstavimo posvojitev kot nekaj pozitivnega, nekaj, čim manj »čudnega«. Besede in tudi čustva, odnos, morda zadrego, ki jo sami čutite ob tem, boste posredovali tudi na otroka in ta bo to posredoval svojemu prijatelju. Zato moramo biti previdni, da ne posredujemo česarkoli takega, kar bi posvojenega otroka lahko zabolelo, prizadelo ali spravilo v zadrego. Nikakor ne recite, da posvojeni otrok »nima prave mamice ali pravih staršev«! Starša, ki sta ga posvojila, sta starša, je pa nekje še mamica, ki ga je rodila, a žal ni mogla skrbeti zanj in prav tako oče.

Kako otroku razložiti, kaj je posvojitev?

Ko postavljajo vprašanja o posvojitvi, se mimogrede čustveno sprehodijo skozi situacijo tega otroka, mamice, ki ga oddaja, nove družine … Predvsem pa otroka.

Definicija iz Družinskega zakonika vam v pogovoru z otrokom verjetno bolj malo koristi. Ampak kako stavek – Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki. – prevesti v otroški jezik? Morda tako: Starša se odločita, da bosta čisto za svojega vzela otroka, za katerega njegovi starši ne morejo skrbeti, ki so ga mogoče zapustili, ki je bil sirota. Ta otrok je potem čisto njun. Enako za njega skrbita, kot bi, če bi ga rodila, ga vzgajata in imata prav tako rada.

Kaj pomeni sirota?

Naj rečemo, da je to otrok, ki nima staršev? Kako lahko otrok nima staršev, vsak otrok ima nekje starše. Morda sta umrla, morda pa ne moreta skrbeti zanj. Nekateri starši ne morejo skrbeti za svoje otroke, zato jih oddajo v posvojitev. In že sledi naslednje vprašanje:

Kako to da mamica in očka ne moreta obdržati svojega otroka?

Tukaj ni pravilnega odgovora. Ker je teh možnosti ogromno. Čisto vsaka mamica ali družina ima svoje razloge in splet okoliščin, da se odloči za to težko odločitev. Zato je otroku najbolje predstaviti širok spekter težkih situacij, ki na žalost so. Da bo razumel, da ta mamica (in očka) ni zapustila otroka, ker ga ni imela rada, ampak, ker je sama spoznala, da bo tako za otroka bolje. Nekatere mamice (in atiji) so morda zelo same, ali pa živijo z ljudmi, ki se pretepajo in se bojijo, da bi bil otrok deležen tega. Morda so tako revne, da ne bi mogle kupiti niti hrane. Morda nimajo svojega doma. Morda jemljejo droge ali pijejo preveč alkohola. S tem se spet odprejo težke teme, preko katerih otroku zopet posredujete vaš odnos do različnih težav, s katerimi se srečujejo ljudje.

Zakaj pa se nekateri starši odločijo, da bi posvojili otroka? Zakaj nimajo svojih otrok?

Ne morete mimo vprašanja o neplodnosti. Otroku razložite, da nekateri pari, ki se poročijo, lahko imajo kakšne težave in ne morejo imeti otrok. Da lahko pride takšna bolezen. Najprej je takšnemu paru verjetno težko, potem pa ugotovita, da imata vseeno tako veliko ljubezni, da bi jo delila še s kakšnim otrokom. In tako sprejmeta v svoj dom otroka, ki doma (še) nima.  

Kaj vse vam je lahko v didaktično pomoč?

Obstaja kar nekaj slikanic, ki na svoj način predstavijo posvojitev otrokom in so vam lahko v pomoč pri takšnih pogovorov. Pri tem morate biti previdni glede slikanic o »mavričnih družinah«, saj je to že druga tema. Ali pa si ogledate staro slovensko otroško nadaljevanko Erazem in potepuh, za katero mi je sorodnica, ki je bila posvojena v našo širšo družino, pripovedovala, da ji je bila kot otroku zelo blizu. Govori o otroku iz sirotišnice, ki išče starše in jih tudi najde v potepuhu Oskarju in njegovi izbranki Poloni.

SPodaj si lahko ogledate prva dva dela dilma, na YouTubu pa so na voljo tudi druhi (3. del, 4. del, 5. del)

https://www.youtube.com/watch?v=wxag4hHrqfw

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja