Tako bomo velikonočne praznike obhajali letos

Vir: Pixabay

Letošnji velikonočni prazniki ne bodo enaki lanskim, saj bo obrede bo mogoče obhajati v cerkvah, a tako, da bo v cerkvi lahko ena oseba ali družina na 30m2, na prostem pa bo naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb, v navodilih, ki jih povzemamo spodaj, določajo slovenski škofje. Posamezne škofije lahko navodila prilagodijo gede na epidemiološko stanje v času velikonočnih praznikov.

Duhovniki bodo lahko večkrat obhajali svete maše na veliko noč (dovoljene so štiri), več bo tudi obredov blagoslova velikonočnih jedil (lahko bodo potekali na pol ure). Večerna bogoslužja bodo časovno prilagojena nočni omejitvi gibanja, prepovedano je petje.

Čeprav navodila sporočajo, da je lahko duhovniki bogoslužja neposredno prenašajo le, če je to potrebno, verniki pa spremljajo samo, če resne okoliščine, npr. starostne omejitve in pripadnost rizičnim skupinam onemogočajo udeležbo v cerkvi, je mogoče pričakovati, da bo velik del ljudi zaradi omejitev števila ljudi, ki so hkrati lahko v cerkvi in zunaj nje, obrede moral spremljati preko medijev.

Cvetna nedelja

Glede na do sedaj veljavne predpise se v cerkvi lahko zbere ena oseba oz. gospodinjstvo na 30 kvadratnih metrov, pred cerkvijo pa je lahko največ 10 oseb.

Duhovnik nagovori vernike ter blagoslovi cvetje in zelenje zunaj cerkve in v njej. Petje se opusti.

Vloge kronista in drugih nastopajočih oseb v pasijonu (evangeliju) bere diakon ali laik, ki stoji pri ambonu, duhovnik pa pri oltarju bere vlogo Jezusa.

Veliki četrtek – krizmena maša

Čas obhajanja krizmene maše bo določil vsak škof ordinarij za svojo škofijo. Pri maši bosta potekala obred obnovitve duhovniških obljub in obred blagoslovitve svetih olj, ki se opravita v dosedanji obliki.

Veliki četrtek – sveta maša Gospodove večerje

Pri maši se opusti obred umivanja nog, medtem ko se bo na koncu maše Najsvetejše odneslo v stranski oltar, kjer bo lahko tudi krajše češčenje, ne da bi se verniki za češčenje posebej približali oltarju.

Veliki petek Gospodovega trpljenja

Za branje pasijona velja isto kot na cvetno nedeljo: pri ambonu ga bo bral diakon ali laik vse vloge razen Jezusovih besed, ki jih bo bral duhovnik pri oltarju.

Pri češčenju križa bo le duhovnik poljubil križ, verniki pa ga bodo lahko počastili s poklekom ali priklonom ali tako, da bodo na svojem mestu v klopi nekaj časa molče klečali.

Velika sobota – češčenje Najsvetejšega v Božjem grobu in blagoslov velikonočnih jedi

Jutranji blagoslov ognja se bo lahko opravli po obredu. Verniki bodo k ognju prihajali posamezno (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), prižgali »gobe« ter se ob upoštevanju nošenja mask in medsebojne razdalje brez druženja vrnili na svoje domove.

Verniki bodo lahko – glede na dosedanja določila NIJZ za udeležbo pri bogoslužju –, prihajali v cerkev počastit Najsvetejše, medtem ko bo duhovnik lahko blagoslovil velikonočna jedila (v cerkvi je naenkrat lahko zbrano število oseb, ki ustreza ena oseba ali družina na 30m2 površine notranjosti cerkve). To lahko stori vsake pol ure. Duhovnik bo lahko šel tudi k obpotnim znamenjem in na prostem blagoslovil velikonočna jedila (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb), verniki pa bodo morali pri tem upoštevati medsebojno razdaljo in nositi maske.

Velikonočna vigilija

Lahko se bo obhajala po ustaljenem predpisanem obredu ob upoštevanju navodil NIJZ in škofovske konference za bogoslužje.

Vstajenska in ostale svete maše

Obred vstajenja bo potekal po ustaljeni navadi. Procesija okrog cerkve bo dopustna le, če bodo verniki nosili maske in upoštevali določeno medsebojno razdaljo (na prostem je naenkrat lahko zbranih največ 10 oseb). Ker petje odpade, lahko med procesijo zvonijo zvonovi.

Duhovniki bodo lahko na velikonočno nedeljo zaradi večjega števila vernikov obhajali štiri maše.

Celotna navodila slovenskih škofov so dostopna na tej povezavi.