Stres v družini na ciljni ravnini šolskega leta

Vir: Shutterstock

Zadnji mesec šolskega je navadno poln priprav na preverjanja znanja, popravljanja ocen za nazaj, zaključnih nastopov glasbenih šol, zaključnih prireditev raznih krožkov …

Zdi se, da še več časa kot sicer preživimo v avtu na poti med pobiranjem enega in dostavljanjem drugega otroka. Vse to lahko spremlja še strah pred morebitnimi popravnimi izpiti in splošna preobremenjenost z vsemi obveznostmi tako otroka kot starša. Če se pri vas doma soočate s skrbjo, kako se bo šolsko leto zaključilo, ste se najbrž že ujeli v past, da je šola postala edina tema vaših pogovorov, in večina teh se običajno konča s prepirom.

Se vam zdi, da vaši nasveti, moraliziranje, vaša panika in godrnjanje ne pomagajo? Potem poskusite namesto tega raje uporabiti katerega od spodnjih pristopov in opazujte odzive otroka.

Kje je moja vloga in kje je moja meja?

1. Vaš otrok se morda sooča s strahom, nemočjo, obupom, občutkom nesposobnosti, preobremenjenostjo, tremo pred nastopi. Morda daje vtis brezbrižnosti, njegove misli pa so prepletene s skrbjo. Poskušajte prepoznati čustva in občutke, s katerimi se srečuje otrok in mu pokažite razumevanje. Potolažite strahove, vlite upanje, spodbudite pozitivno mišljenje.
2. Dajte mu vedeti, da ste tukaj zanj. Ne zato da boste delili nasvete, če vas zanje ne vpraša. Ne zato da boste iskali rešitve, ko vas zanje ne prosi. Poskusite poslušati pritoževanje o pomanjkanju časa brez stalnega opominjanja o zapravljanju časa v preteklih mesecih.
3. Ohranite mir v hiši! Ne bodite vir kričanja, obtoževanja ali godrnjanja. Trenutno vaši panični izpadi o pomanjkanju časa ne koristijo nikomur.
4. Pohvalite ga ob vsaki priložnosti. Pohvalite vsak najmanjši uspeh, napredek. Pohvalite vse, kar pozitivnega opazite. Opazujte in pohvalite trud, njegove dobre lastnosti, osvojeno znanje, njegovo prijaznost. Naj ne misli, da je vsa njegova vrednost v šolskem uspehu!
5. Prav tako ne varčujte z besedami spodbude! To, da nekdo verjame vate, je v trenutkih nezaupanja v svoje sposobnosti neprecenljivo. Povejte in pokažite mu, da zaupate vanj. Morda je to edino, kar potrebuje od vas.
6. Molite zanj. Molite za njegov razum, za njegovo samozaupanje. Molite za to, da se bo znal umiriti. In molite zase. Da boste znali razumeti, kaj vaš otrok pričakuje od vas – konkretno pomoč ali zgolj razumevanje in podporo.

Kako umiriti sebe in otroka?

Ko se umirimo in globoko zadihamo, se marsikatera težava pomanjša. Ob prepričanju, da bo zmanjkalo časa, pomaga, če zapišemo seznam stvari, ki jih je potrebno opraviti. Morda vse skupaj ne bo videti več tako brezupno.

Poleg tega poskusite dneve začeti skupaj in v miru. Z besedo spodbude in prijaznosti. Bodite prijazni tudi, ko se otrok vrne iz šole. Dovolite mu, da si odpočije in se umiri, preden se loti nadaljnjih obveznosti.

Če je le mogoče, imejte tudi skupne obroke. In se med njimi ne pogovarjajte zgolj o šoli. Pogovarjajte se o vašem dnevu, o lepih stvareh, ki so se zgodile, morda že o poletju.

Tudi če je vaš tedenski urnik močno natrpan, si vzemite čas in skupaj z otrokom naredita kaj lepega za druge. Prostovoljstvo ne bo prineslo dodatnega prepotrebnega časa, bo pa lahko prebudilo hvaležnost, da so šolske obveznosti trenutno morda vaša največja težava.

Tudi dobro počutje bo zmanjšalo stres

V obdobju večjih čustvenih, psihičnih in fizičnih naporov je zdrava prehrana še toliko bolj pomembna. Kolikor je v vaši moči, zagotovite svojemu otroku zdrave obroke in ga spodbujajte, da se zdravo prehranjuje tudi v času, ko ga ni doma. Ob vsem tem naj popije tudi dovolj tekočine.

Spodbujajte ga h gibanju, povabite ga na sprehod, na izlet s kolesom, na tek. Gibanje bo sprostilo napetost in vaju oba napolnilo s svežo močjo za napore zadnjih tednov šole.

Naj torej zadnja dva meseca šolskega leta v vaši družini ne zaznamujejo zgolj hitenje in skrb. Ustavite se, zadihajte, poglejte otroku v oči in mu iskreno povejte: »Uspelo ti bo!«