Sin je ves čas na telefonu. Ne vem več, kako postaviti meje.

Foto: Envato

Pozdravljeni

Ne vem več, kaj naj naredim. Imam sina, osmošolca, ki je zadnje čase po cele dneve na telefonu ali računalniku. Včasih komaj še pride na kosilo. V soboto sem morala zelo povzdigniti glas. Občutek imam, da vzgajam pravzaprav sama, mož pa pravi, da pretiravam in naj mu pustim, da se sam odloča. Zadnjič se je sin, ko sem mu hotela vzeti telefon, skoraj fizično spravil name – ni me udaril, ampak me je res prestrašil. Ko sem to povedala možu, je zamahnil z roko, češ da delam dramo. Počutim se sama, izčrpana in vedno bolj jezna. Bojim se, kam to pelje. Kaj sploh še lahko naredim?«

Najprej bi se vam rada zahvalila, da ste svojo stisko zapisali tako iskreno. Iz vaših besed je čutiti, da vam ni vseeno in da je vaša želja vključiti v vzgojo sina tudi moža.

Si predstavljam, da ni lahko biti mama, ki sama nosi breme vzgoje odraščajočega sina, ob tem ne dobi podpore partnerja.

Najprej naj vas pomirim. Povečana uporaba telefona ali računalnika pri 14-letniku je normalna in še ne pomeni zasvojenosti. V tem obdobju otroci zelo intenzivno iščejo priložnosti, kjer se lahko izkažejo, kjer so sprejeti in opaženi med vrstniki. Videoigre pogosto omogočajo povezavo z vrstniki in tekmovanje.

Kljub temu pa obstajajo pasti, ki lahko vodijo v pretirano rabo. Mame imamo izostren čut, a se kdaj tudi preveč zapičimo le na čas, preživet za ekranom. Otrok si v tem obdobju želi igrivosti, sproščenosti – in to veliko mladostnikov doma zelo pogreša. Preden sodite ali omejujete, najprej opazujte in se pogovorite o tem, kaj ga vleče k ekranom. Ko bo vsaj malo slišan, bo bolj pripravljen na sodelovanje.

Hkrati pa otrok v tej starosti potrebuje jasna pravila.  Zelo pomembno je, da se z možem – kolikor gre – dogovorita o skupnih pravilih: kaj je dovoljeno, kdaj, pod kakšnimi pogoji in kdo spremlja sina. Če vama je virtualni svet ali postavljanje mej zelo tuje, povprašajta prijatelje, svetovalna delavka, se obrnite na Logout ali celo terapevta.

Partnerski odnos

Pogosto se ob takih vzgojnih vprašanjih dotaknemo še ene boleče točke: partnerskega odnosa. Ko pride do težav z najstnikom, se lahko par hitro znajde v boju za moč – kdo ima prav, kdo vidi realno, kdo pretirava. V resnici pa gre za dva različna pogleda. Skoraj vedno je eden od staršev bolj strog, drugi dovoli več svobode.  Za tem se skrivajo tudi zgodbe iz vajinega otroštva, koliko je bilo komu dovoljeno, kako stroga so bila pravila in kaj danes želi vsak od vaju za svojega otroka.

Pomembno je, da si vzameta čas za miren pogovor, stran od otroka: kako vi vidite situacijo, česa vas je strah, in kako jo vidi mož. Prvi cilj tega pogovora naj ne bo, da bi prepričevala drug drugega, kdo ima prav, ampak da bi se slišala. Ko eden pove, kako razmišlja, in drugi le posluša – ter obratno – se na koncu lažje najde rešitev, ki upošteva oba. Če starša nista usklajena, se lahko otrok hitro počuti krivega za prepire, čeprav razlog ni v njem, temveč v odraslih, ki še nista našla skupnega jezika.

Ko starša zmoreta miren pogovor, kjer eden govori in drugi posluša, in skupaj poiščeta rešitev, otrok dobi doma občutek varnosti. To občutek varnosti in topline pogosto zmanjšuje potrebo po umiku za ekran.

Kaj lahko spremenita in kako do tega?

Sprememba se redko zgodi sama od sebe čez noč. A  lahko se začne, ko se odločita stopiti skupaj in postaviti pravila.

V težjih partnerskih situacijah svetujem, da mama vztraja pri postavljenih pravilih. Ko mama ve, zakaj to dela in je pri tem podprta od vsaj ene odrasle osebe (četudi ni to mož), se več ne ustraši sinove jeze, in tako počasi pride do velike spremembe. Fant je najprej presenečen, a ko zagleda mamino moč in odločnost, se stvari spremenijo. Ker vidi, da gre zdaj zares.

Katere stvari se lahko s sinom dogovorite:

1. Računalnik ima geslo in ni več v otrokovi sobi

Mladostnik ga uporablja v skupnem prostoru in to omejen čas. Več časa za video igrice je ob koncu tedna. V začetku sproti preverjate koliko je na računalniku, kasneje pa zaupanje postopoma povečujete. Brez preverjanja oz. občasnega pogovora lahko mladostnik hitro pade v stare navade.

⇒Točno določite čas za spanje, ko uporaba ekranov ni dovoljena.

Spanje  je temelj otrokovega razvoja, razpoloženja in zmožnosti učenja. Preverjeno – premalo spanja poveča število prepirov v družini.

⇒Prava kombinacija obveznosti in prostega časa.

Domača naloga in učenje sta opravljena do določene ure. Jasna struktura dela, zabave, obrokov, mlademu pomaga držati ritem. Struktura naj ne bo pretoga.

      2. Čas za gibanje in druženje v živo.

Ob druženju in gibanju se v najstniku sproščajo hormoni zadovoljstva, doma bo manj prepirov in prerekanj. Ko otrok več spi in se več giba, se njegovo razpoloženje stabilizira in ni več tako razdražen in napet.

Pomembno je, da ga spomnite na obveznosti. »Se spomniš se, ko smo se pogovarjali o eni uri igranja in tvojih obveznostih? Takrat se ti je zdelo fer?« S tem mu pomagate, da počasi ponotranji dogovor in meje in vidi, da ste mislili resno. Postopoma otrok dojame, da so pravila jasna in predvidljiva, vi pa ne boste kar tako popustili.

Ko starša zmoreta miren pogovor, kjer eden govori in drugi posluša, in skupaj poiščeta rešitev, otrok dobi doma občutek varnosti. To občutek varnosti in topline pogosto zmanjšuje potrebo po umiku za ekran.