Sam si kriv!

Foto: posnetek zaslona video

Ko se v javnosti pojavijo zgodbe, ki govorijo o zlorabah žensk, vedno znova slišimo odziv, ki v sami zlorabi išče najprej in predvsem krivdo žrtve.

Zakaj si bila tam? Sama? Kaj si imela oblečeno? Si pila alkohol? Si mu dajala napačne signale? Se nastavljala, provocirala… Spodobne ženske ne hodijo na take zabave. Zakaj si šla z njim v avto? In tako dalje in dalje in dalje…

Opravičevanje storilca in pripisovanje vsaj dela krivde žrtvi, je tako zelo globoko vtisnjeno v naše razmišljanje, da ga niti več ne opazimo.

Pred leti so v ZDA pripravili umetniško inštalacijo, ki je potovala po vsej državi. Razstavljena so bila oblačila, ki so jih žrtve nosile, ko se je zgodilo posilstvo. Podobe so pretresljive. Vidimo lahko povsem vsakdanje hlače in majice, vojaško uniformo, celo otroško oblekico… Vsakič, ko je žrtev spolnega nasilja vprašana, kaj je imela oblečeno, to pomeni brezsrčno namigovanje na to, da je sama kriva za nasilje.

Opravičevanje storilca in pripisovanje vsaj dela krivde žrtvi, je tako zelo globoko vtisnjeno v naše razmišljanje, da ga niti več ne opazimo. Še posebno, ko gre za moškega storilca in žensko žrtev. To smo ponotranjili in tega niti ne problematiziramo niti o tem ne razmišljamo več.

Kaj pa, če naredimo miselni preizkus in situacijo obrnemo?

Nekaj podobnega so pred leti naredili na BBC-ju in ustvarili videoposnetek, ki sicer prikazuje moško žrtev, toda njena obravnava je podobna tisti, s katero se običajno srečujejo ženske. Video je boleč, tragikomičen, povsem nelogičen in predvsem neverjeten, saj pusti vtis, da se kaj takega res ne more zgoditi. Pa vendar se in to pogosto. Pred dnevi je originalni video poustvaril makedonski studio @VidiVakaVideo in morda zaradi lokalnega okolja deluje še bolj bizarno. Poglejte:

Kroz intervju sa silovateljem žene žrtve nasilja u #Srbija doživele su novu traumu. Kratki film #SamJeTražio u produkciji makedonskog medija @VidiVakaVideo satiričnim komentarom govori o opasnosti normalizacije nasilja nad ženama. #žene #stopnasilju #protivnasilja pic.twitter.com/VrglCnH5d0

— vidivamo (@vidivamo) September 29, 2022

V Srbiji se trenutno soočajo z afero, ker je eden vidnejših časopisov v državi, opravil intervju z obsojenim serijskim posiljevalcem in mu namenil obsežen medijski prostor, ne da bi sploh problematiziral njegova dejanja. Vse skupaj je delovalo kot pljunek v obraz žrtvam. Pa niti ni potrebno iti preko meje, če se želimo zgražati nad tem. Tudi pri nas je afera Fotopub na koncu v glavnih medijih izpadla kot napol zrežirana. Glavni osumljenec je bil prikazan kot moški z malo bolj posebnim spolnim življenjem, žrtve pa kot neke trape, ki so same rinile na njegove zabave. Ker so dobile, kar so iskale, se sedaj niti ne javijo. To, da se je pogrom kulturne in medijske javnosti nad njimi zgodil že vnaprej, seveda ni razlog.

Če želimo, da se odnos do obravnave teh vprašanj spremeni, je potrebno, da vsak najprej pri sebi preveri svoja nezavedna in privzgojena prepričanja.

Ne, res nam ni treba iti v Srbijo po zgražanje, dovolj razlogov imamo doma. Če želimo, da se odnos do obravnave teh vprašanj spremeni, je potrebno, da vsak najprej pri sebi preveri svoja nezavedna in privzgojena prepričanja, ki pripisujejo krivdo žrtvam in dajejo potuho storilcem in to ne glede na spol.