Drage mame, tole bo nekaj za vas. Mogoče se v mojih besedah ne boste našle vse, a upam si trditi, da bo katera začutila notranji premik. Tisto, kar po navadi začutimo, kadar je v nas nekaj hrepenečega.
Bom pisala osebno in iz sebe, ker drugače ne znam.
Najmočnejši čustveni trenutki mojega življenja
V vsej evforičnosti po porodu, ko je bil ob meni sad mojega telesa, sem sama potovala čez hribe in doline svojega čustvovanja in doživljanja.
Mogoče mi boste potrdile, da je žensko psihično doživljanje po porodu najmočnejše, vsaj sama močnejšega še nisem izkusila. Moje molitve so bile močne in živete, z vsem mojim bitjem in človeško zmedenostjo.
Ob vsem tem, ob privajanju na nove vloge, novega člana, nove odnose, v vsesplošnem novem, sem pogrešala družbo. Družbo žensk, ki me bodo razumele.
Ostajalo je hrepenenje po …
Meseci po porodu so bili pestri. Polnila sem jih z mladimi mamicami, skupinicami, neko hrepenenje po nečem več pa je ostajalo. Iz meseca v mesec. Nekaj je bilo bežnega, zgolj v orisih, nekaj pa izrazito stvarnega.
Tiho sem nosila v sebi, ker nisem želela svojega velikega in svetlečega hrepenenja izpostaviti kritikam. In potem sem rekla, morda že kar malo jezna: »Sveti Duh, če mi v srce polagaš te močne želje, ki kar ne minejo in ne minejo, potem je na tebi, da mi jih pomagaš udejanjiti!«
Rodi se prostor povezanosti Boga, narave, materinskosti, ženskosti in sestrstva
In potem je steklo. Nehala sem sanjati in začela udejanjati. Želela sem združiti koncepte Boga, narave, materinstva, ženskosti, sestrstva. Upala sem se izraziti in v zameno dobila spodbudo, da sem na pravi poti. Pridružila se je Tina in še vedno se čudim nad Božjo modrostjo, da naju je odbral in v najinih različnostih povezal, da lahko skupaj ustvarjava.
Lansko leto se je tako poleti odvil vikend za mame ob spremljavi šelestenja dreves, petja ptic in prasketanja ognja. Cilj je bil, da gremo na globoko, da odrinemo vse, kar nas bi lahko motilo.
Tako smo se srečale v majhni kočici, nekje v gozdu, brez signala, tekoče vode in elektrike. Pazile smo na ogenj, da nam ni ugasnil. V nas pa je z vsakim dnem bolj gorel. Dovolile smo si biti iskrene v tem, kar smo. In mislim, da je bilo zelo lepo.
Za konec pripenjam še misel ene izmed udeleženk: »Vesela sem bila pristne narave in umirjenosti in trenutkov, ko smo se uspele povezati in si zaupati instinktivno, ‘iz korenin’. Res se mi je zdelo, da lahko nekatere reči enostavneje razumemo zato, ker smo ženske. Od vsake ženske – mamice posebej sem se veliko naučila – pri enih me je navduševala divjost, odločnost, pogum in spontanost, pri drugih materinskost, ljubeznivost, pozornost. Hvaležna sem vsaki posebej za njeno pristnost in odkritost, tako pri pogovorih kot pri naših osebnih zgodbah. To me bo še dolgo spremljalo.«
***** ***** *****
Če so te moje besede kje na poti med vrsticami nagovorile, te vabim, da se nam pridružiš. S Tino počasi pripravljava nekaj novega. Lahko si rezerviraš datum (18. – 19. marec) in slediš objavicam na Facebooku pod imenom Materinstvo – v iskanju korenin.
Pridi! Vesele te bomo.
Agata Hren je mlada mamica, z možem Gašperjem imata eno in polletnega sina Oliverja. Nekaj utrinkov o njenem zakonu in družini si lahko preberete na blogu Mladi zakonci.
V okviru Zavoda iskreni.net Agata deluje kot svetovalka za FertilityCare.