Ob vstopu v šolo

Foto: Shutterstock

Čeprav je od mojega prvega šolskega dne minilo že skoraj 26 let se ga spomnim, kot da je bilo včeraj. Takrat se je začelo čudovito obdobje pridobivanja znanja, ki je temeljilo na druženju, dogodivščinah in brezskrbnih dnevih. Težko rečem, da je bil šolski sistem takrat povsem drugačen kot danes, a me misel na to, da letos v prvi razred vpisujem svojega sina, precej skrbi. Upravičeno?

Priprava na vstop v šolo?

Priznam, da v družini nimamo nobenih posebnih »priprav« ali metod s katerimi bi sina pripravljali na vstop v prvi razred.  Ob tem se sprašujem ali ima sploh smisel otroka pripravljati na osnovno šolo? Na kaj ga sploh pripraviti?

Trudil sem bom, da šolske obveznosti mojih otrok ne bodo oropale otroštva in dogodivščin. Dogodivščine, ki ga tam čakajo bodo zanj zagotovo nekaj novega. Zavedati se mora, da mu bo šola postavljala vedno nove izzive, ključno pa se mi zdi, da se teh izzivov skupaj veselimo. Nikakor ne želim, da mora sin z vstopom v šolo znati brati, pisati, osnove računanja ipd. Spoznavam pa, da ga vse to privlači in želi vedeti vedno več, postavlja vprašanja, želi potrditev in tu ga z ženo spodbujava, podpirava. Veseli me, da so mu vsi ti izzivi predvsem igra, ki jih bo v šoli le še nadgrajeval.

Nimam postavljene letvice znanj in spretnosti, ki bi jih moral osvojiti pred vstopom v šolo. Do začetka septembra nismo nobenih znanj načrtno osvajali.  Pripraviti ga želim le na to, da bo pripravljen na spremembo ritma, obveznosti ipd., znanje bo osvojil ob pravem času.

Odgovorite na vedoželjnost otroka skozi igro

Iskreno si želim, da ta prehod v šolo za sina ne bo pomenil tektonskega premika. Kljub temu, da je bilo ob uvedbi devetletke zagotovljeno, da bo prvi razred bolj podoben vrtčevski dejavnosti, pa prvi razred s sabo prinaša precej nalog in šolskih obveznosti, ki jih otrok mora izpolniti.

Želim si, da bi mu šola nudila okolje, kjer bo lahko na sproščen način osvojil nova znanja in se ne bo učil le, ker se bo moral.

Ne vzemite jim otroštva!

Predvsem pa pričakujem, da bo v ospredju on in njegova želja po znanju in ne doseganje standardov, ki so predpisani za posamezni razred!

Od vseh, ki bodo del izobraževanja mojega otroka (otrok) pa pričakujem (potiho pa tudi zahtevam), da jim pustijo predvsem, da ostanejo otroci. Da jim ne odvzamejo te brezskrbnosti, časa za igro in časa za ustvarjanje nepozabnih trenutkov s sošolci/prijatelji.

Morda v družbi,  kjer je  v ospredju status posameznika in njegova dosežena izobrazba, poklic oz. znanje od šole zahtevam preveč. A trudil sem bom, da šolske obveznosti mojih otrok ne bodo oropale otroštva in dogodivščin. Za nobeno pridobljeno znanje in formalno izobrazbo po mojem mnenju ne bi smeli žrtvovati otroštva.