Foto: ShutterstockTale korona virus je pred celotno družbo pod najrazličnejšimi koti postavil vrsto ogledal. Stvari, ki so bile najbolj »in«, postajajo obrobne. Še včeraj neobhodno postaja postransko. Staromodno postaja nujno. Iz rokavov vlečemo veščine, ki so nas jih naučile mame in babice. In razmere so take, da postaja vsakomur jasno, da svet, v katerega gremo, ne bo nikoli več čisto enak, kot je bil še pred kratkim.
Karantena je čas, ko zaradi obilja ur, ki jih moramo preživeti doma, ostaja tudi veliko časa, ki ga lahko posvetimo učenju različnih, za preživetje nujnih veščin.
Peka kruha
Kdor se tega do sedaj še ni lotil, ima zdaj odlično priložnost za to. Na spletu je kup spodbud v to smer. Saj je res preprosto. Voda, sol, moka, kvas in je. Tisto, kar lahko dodamo kot izziv tega karantenskega časa, je peka kruha s pomočjo testa, ki ga prihranimo od prejšnje peke. Vzame malenkost več časa, ampak, saj ga imamo, kajne?
Ko zamesimo testo, ga za pest veliko kepo spravimo v lonček. Jaz ga pokrijem z gospodinjsko folijo, lahko pa čez preprosto poveznemo krožniček. Kakšno uro preden se naslednjič spravimo k peki, kepo testa položimo v skledico velikosti kot za kosmiče, dodamo nekoliko medu ali sladkorja (slaba majhna žlička) in žlico moke. Vse skupaj zalijemo z decilitrom tople vode in kepo testa nekoliko razbijemo z žlico. In pustim na toplem. Ko vidimo, da je začelo lepo vzhajati, zamesimo, kot običajno s kvasom. Ne smemo pa pozabiti vzhajanemu testu spet oddvojiti kepe testa, ki si jo prihranimo za naslednjo peko.
Kuhanje
Seveda, vsak odrasli zna vsaj nekaj skuhati. »Kaj je tukaj za obujati?« Predvsem dobre stare slovenske jedi, ki so jih kuhale naše iznajdljive babice v časih, ko v trgovinah ni bilo vse te neizmerne izbire, kaj šele »pogrej in pojej« variant. Želim si, da bi nas korona obšla, ampak razmere v deželah, kjer so v epidemiji že dlje od nas, kaže, da umirajo predvsem starejši. Koliko naših babic in dedov, mam in očetov se bo poslovilo, ne da bi od njih natančno izvedeli kakšen recept, za katerega smo vedno imeli premalo časa, da bi si ga zapisali? Izkoristimo čas, ki ga še imamo. Kdo ve, koliko ga je še. Pokličimo se, izmenjajmo si misli, recepte, nasvete, potolažimo se in dajajmo si podporo.
Vrt v velikem in malem
Sreča v nesreči je, da se je tale epidemija najavila v času zgodnje pomladi. Če bomo le malce prizadevni, imamo lahko v kratkem vsaj nekaj svojega svežega sočivja.
Če imate samo notranje okno, lahko še vedno lepo poskrbite za zelenje z gojenjem kalčkov. Za to ne potrebujete nobenih posebnih pripomočkov. Pomembno je, da so semena za kalčke ekološka in namenjena nakaljevanju in uživanju. V steklen kozarec natresete žlico semen in jih za par ur namočite v vodo. Potem kozarec zaprite z gazo in odcedite. Vsak dan jih dvakrat stuširajte in dobro odcedite. Priporočam vam semena, ki ne izločajo lastne sluzi. V nekaj dneh bi morali imeti svoj odličen vir vitaminov in mineralov.
Kaj lahko naredite, če imate le zunanjo okensko polico? Nanjo postavite zabojček z zemljo, vanjo pa posadite čebulček, posejte redkvice, posejete ali zasadite par sadik solate. Vse kar bo zraslo, bo bolje, kot nič. In ja, ne pozabite na začimbe. Hitro posejte peteršilj. Sadiko ali dve vzgojite v sobi, da bo zunaj, takoj ko bo topleje, začela zares in hitro delati. Sadika bazilike je tudi odlična izbira. Bolje malo kot nič. Kdo ve, kako težko bo priti do sveže zelenjave.
Če imate balkon, je možnosti še več. Začimbnic imate lahko malo morje. Le nekoliko iznajdljivosti je potrebne, da izkoristimo dimenzije, ki jih imamo na voljo. Začimbe si večinoma želijo veliko sonca. Poleg zabojčkov, v katere namesto rož posadite zelenjadnice (in lepote pri tem sploh ni treba žrtvovati!), si lahko omislimo tudi sajenje v vreče z zemljo, stolpiče itd. Malo brskanja po spletu (če kdaj, je zdaj dovolj časa za to) vam bo ponudilo celo paleto idej. Kaj pa lahko gojimo? Solata, kakšna sadika paradižnika, čebula (kupite stoletno, ki jo lahko vse leto preprosto režete), kakšen grmiček nizkega stročjega fižola. Ne, ne izmišljujem si. Vse to sem na balkonu sama že gojila. Ne bom rekla, da se od tega lahko prehranite. Kakšen obisk trgovine bo pa le prihranilo. Da o veselju nad pridelanim niti ne izgubljam besed. Tudi različnih virov veselja bomo potrebovali!
Vrt pa je že pravo razkošje. Letos kar spodbujam prijatelje, da naj čim več zemlje okoli svojega doma obdelajo. Nekako se mi zdi, da so, vsaj za neko obdobje, minili časi brezskrbnega nakupovanja v trgovinah, kjer je ves čas vsega v raznolikem izobilju. Nič ne de, če niste izkušeni. Korona nam je poklonila priložnost, da o spremembi razmislimo, kaj preberemo (kaj sem že rekla o času malo prej?) se odločimo in … skočimo v vodo. Kaj gojiti? Vse kar imate radi in kar si želite. Poskusite različne stvari. Zagotovo bo vsaj nekaj uspelo. Poleg zelenjave poskusite tudi s kakšno sadiko jagodičastega sadja.
Nabiranje v naravi
Večino časa bomo doma. Vmes pa bomo izkoristili vsak trenutek, ko bo možno, za odhod v naravo. Tam poiščite čim več rastlin, ki bi jih lahko jedli sveže (za čemaž in koprive je zdaj idealen čas). Razmislite, kje so šibke točke zdravja vas in vaše družine in raziščite, s čim bi si lahko pomagali. In potem to najdite v naravi. Posušite, namočite v olje ali žganje, pripravite kakorkoli že. Berite, brskajte po spletu, pokličite babice, mame, tete in sosede. Nekateri imajo o zdravilnih rastlinah obširno znanje.
Ročne spretnosti
Kaj ko bi bila ta neprostovoljna prekinitev vrstenja obveznosti priložnost, da razvijemo ali izpopolnimo kakšno veščino, ki je bila še v času naših staršev pogosta, danes pa velja bodisi za zastarelo ali pa za drag moderen hobi, za katerega večinoma nimamo časa? Pletenje, šivanje, vrtenje kvačke… Ostanki se najdejo v vsaki hiši. Igrače za otroke, blazine, odejice … karkoli. Delo z rokami pomirja, mi pa se še vedno lahko pogovarjamo, molimo, pojemo, gledamo film. In veselje nad narejenim je neizmerno. Izdelek bo lahko bodisi samo lep, samo uporaben, najverjetneje pa kar oboje.
Karkoli že prihaja, pa nam vsem želim, da bi bilo blago in da ne bi izgubljali vere v to, da je Gospod z nami. Vedno. Ne glede na vse. Tudi v tem so nam stari rodovi lahko za velik zgled.
