Z možem imava 16-letno hčerko, ki ima že nekaj mesecev fanta. Mislim, da je dober in odgovoren fant, hči zgleda zadovoljna. Pred kratkim je prišla vprašat, ali lahko za vikend prespi pri njem. Jaz sem bila šokirana, saj sva jo vzgajala v spoštovanju do čistosti, poleg tega se mi zdi, da je res zelo mlada. Mož vse skupaj jemlje bolj stoično in pravi, da če bosta hči in fant želela imeti spolne odnose, jima tega starši ne moremo preprečiti. Po njegovem je bolje, da sta doma, kot da se skrivata po javnih straniščih in pri prijateljih.
Hčerki zaenkrat nisva dovolila prespati, vendar je to izzvalo njen bes, češ da sva najbolj zastarela človeka na svetu. Zelo sem v precepu, kaj je več vredno: ali naj ji popustiva in ohraniva dober odnos ali naj stojiva za svojimi vrednotami, čeprav jih ona ne razume? Hvala!
Bralka
Draga bralka!
Hvala, ker ste odprli zelo aktualno in zanimivo temo. Iz vašega vprašanja je možno razbrati več različnih dilem, omenimo jih nekaj:
1. Koliko so usklajene in ubesedene vrednote vseh družinskih članov?
Pišete, da z možem različno doživljata hčerino prošnjo. Mož bi hčeri dovolil prespati pri fantu (s predvidevanjem, da bosta najbrž spolno intimna), vi pa ne, saj je premlada in sta jo vzgajala v čistosti. Če vidva nimata podpore drug v drugem, potem bosta težko trdno stala za vrednotami. Tokrat sta se sicer uspela uskladiti, a sta dobila nazaj hčerin bes. Kar je logično za najstnico, ki daje prednost svojim potrebam pred vrednotami (še zlasti, če jih ne razume in jim posledično ne more slediti). A kaj bo naslednjič? Koliko časa jo bosta zmogla »držati« nazaj? Pri tem ima vaš mož prav: če bo hči želela biti spolno intimna, se bo to zgodilo. Priložnosti je veliko. Vrednoto čistosti mora hči ponotranjiti, vzeti za svojo, začutiti, da je zanjo to prava pot, sicer bo vsak vajin napor nerodoviten. Če to ni njena vrednota, potem bosta morala sprejeti njen pogled na spolnost in odnose.
2. Koliko poznata svojo hčer?
Vrednoto čistosti mora hči ponotranjiti, vzeti za svojo, začutiti, da je zanjo to prava pot, sicer bo vsak vajin napor nerodoviten.
Samo po sebi ni nič napačnega v tem, da hči želi prespati pri fantu. Nenazadnje lahko spi na kavču ali v kakšni drugi sobi. Če vidva čutita neudobje ob tem, da bi bila hči spolno aktivna v hiši fanta ali v vaši hiši, ji predlagajta, naj fant prespi pri vas, kjer bo poskrbljeno, da bosta spala ločeno. Lahko se pogovorita s starši fanta in predstavita svoje dileme. Ob medsebojnem spoštovanju boste našli ustrezno rešitev in postavili meje. Vprašanje je, ali je hči že oziroma si sploh želi biti že sedaj spolno aktivna? Ali hrepenita predvsem po nežnosti, naklonjenosti in ljubezni? Kajti na žalost ljudje, še zlasti najstniki, to potrebo prevečkrat zamenjujejo s spolnimi potrebami oziroma s pravico do spolne zadovoljitve. Iščejo nežnost, občudovanje, pozornost in iskrice v očeh, a se namesto tega zapletejo v spolno izživljanje, ki pušča rane in psihično bolečino.
Odpira se torej ogromno vprašanj, povezanih s poznavanjem vajine hčere in njenega notranjega sveta. Hči bo morala sama poiskati lastno pot, sta ji pa vidva pri tem v veliko oporo. Zato bodita pristna, zaupajta ji svoje meje, strahove in skrbi glede tega, da bi prespala pri fantu. Lahko ji razložita, kaj vama pomeni odgovorna spolnost, čistost in kako jo živita. Lahko jo vprašata, po čem ona hrepeni, kako si želi živeti odnos s fantom in kaj od te zveze pričakuje? Jo je strah intimnosti, ali mogoče čuti pritiske iz fantove strani ali pritiske družbe, ki kriči: »Spolna svoboda za vse, vse je normalno, dajte si duška!«?
3. Koliko je med vami pogovorov?
Vajina hči še ni polnoletna in vidva sta še vedno (so)odgovorna za njen zdrav razvoj.
Dober odnos temelji na pogovoru, ki je iskren, odprt, neposreden in resnicoljuben. Povejte si, kaj resnično mislite, čutite, doživljate. Pogovarjajta se s hčerjo in tudi njenim fantom (zakaj pa ne?) o lepoti čistosti in kaj s tem pridobita, lahko jima posredujeta primerno literaturo, usmerita na kakšno delavnico. Razložite jima, da je fizična privlačnost (strast), ki jo sedaj čutita zaljubljenca, le prva faza romantičnih odnosov, ki človeka privede skupaj. In da to še ni ljubezen. Šele v drugi fazi nastopi močna čustvena privlačnost, ko se dva človeka bolje spoznata in ostaneta skupaj ali se razideta. Mnoge privlači le ideja o drugem, v resnici pa človek to ni. Zato je toliko razočaranj. V tretji fazi se zgodi navezanost, torej predanost drug drugemu in vzajemna soodvisnost. Nekdo je poseben, ti je pomemben, mu zaupaš in z njim gradiš tesno prijateljstvo. Spolna aktivnost brez tretje faze, torej predanosti drug drugemu, napoveduje nestabilnost romantičnega odnosa. V vseh fazah je pomembno, da ostaja želja po komunikaciji in preživetem času skupaj.
Kljub temu, da imata vidva več izkušenj, modrosti in znanja, pa bodita pozorna, da ne bosta le vidva govorila ter moralizirala, temveč se bosta pogovarjala z njima. Torej bosta slišana tudi onadva. Na tak način boste gradili odnos, ki bo spoštljiv in zaupanja vreden.
4. Razlika med odgovorno in neodgovorno spolnostjo
Najstnikom ni vseeno, kakšno mnenje imajo starši, čeprav navzven s svojim vedenjem kažejo nasprotno.
Dejstvo je, da so pri 16. letih najstniki spolno že zreli, sposobni imeti spolne odnose in v seksualizirani družbi tudi menijo, da je to popolnoma normalno ter da so upravičeni do pravice do spolnosti. Seveda, saj je erotična ljubezen močnejša kot nežna, razdajajoča se ljubezen, za katero je potrebna emocionalna in intelektualna zrelost, ki pa je najstniki še ne dosegajo. Zato tudi niso kos vsem izzivom, ki jih prinašajo intimni spolni odnosi. Predstavljajte si najstnika v avtu ali na stranišču tik pred prvim intimnim odnosom, koliko ene negotovosti in strahu nosita. Mogoče sta se zlagala staršem, kje sta (še zlasti, če le-ti ne podpirajo prezgodnje spolnosti), nemirna sta, saj bi ju kdo lahko opazil ali slišal, uporabljati morata kontracepcijo, če ne želita zanositi, in strah ju je, da je morebiti nezanesljiva itd. Ni občutka varnosti in popolnega zaupanja drugemu. Veliko je prisotne tesnobe, kar pomeni več konfliktov v odnosu. To ni osrečujoča spolnost.
Najstnikom ni vseeno, kakšno mnenje imajo starši, čeprav navzven s svojim vedenjem kažejo nasprotno, saj je njihova potreba po samostojnosti tako velika. Vendar, če sta fant in punca zrela za spolni odnos, potem sta tudi zrela, da postaneta starša in samostojno živita. V svoji terapevtski praksi slišim žalostne in boleče zgodbe, ko so mladi ljudje prisiljeni narediti splav, saj niso sposobni materialno ali psihično poskrbeti za otroka, nimajo podpore bližnjih itd. To so res težke preizkušnje, ki jih nihče ne privošči svojemu otroku.
5. Ostati starš tudi v dobi mladostništva
Vajina hči še ni polnoletna in vidva sta še vedno (so)odgovorna za njen zdrav razvoj. Zavedata se tudi, da »priložnost dela tatu« in da hči kljub (morebitnim) vrednotam čistosti, zaradi telesnega in hormonskega delovanja ter želje občutiti toplo bližino fanta, lahko hitro popusti skušnjavam. Če bosta zaljubljenca začutila, da nima smisla mučiti drug drugega s telesno bližino, se bosta ali predala spolnim odnosom ali se izogibala situacij, kjer bosta morala ležati drug ob drugem. To je njuna odločitev (z vsemi posledicami vred), a izbiro morata imeti.
Vidva lahko le predstavita svoj pogled, kaj bi bilo zanjo in za fanta dobro, da mogoče še nekaj časa počakata z intimnimi odnosi ter se učita najprej ljubiti (in ne seksati). Ja, tega se je potrebno naučiti. Naj se najprej darujeta kot prostovoljca, animatorja, varuški, pomagata starejšim ljudem … zato, da bosta prepoznala razliko med nesebičnim darovanjem, nežnostjo, sočutjem in tesnim prijateljstvom ter sebičnim zadovoljevanjem lastnih potreb. To jima bo prišlo še kako prav, ko bo zaljubljenost minila. Saj bosta tako drug do drugega pristopala z ljubeznijo in obzirnostjo ter na tak način tudi premagovala konflikte in krize.
Zaupajta sebi in svoji presoji in ne javnemu mnenju ter današnji potrošniški miselnosti, ki spodbuja takojšnjo in pretirano poudarjanje potreb, tudi spolnih, kjer ni potrebno na nič več počakati.
Najbrž si tudi vajina hči ne želi, da bi bila prehitro vsa na voljo fantu in bi ostala razočarana in prizadeta, če potem odnos ne bi vzdržal. Mimogrede, fantje deklet, ki se prehitro spolno predajo, mnogokrat niti ne cenijo in si potiho želijo, da bi vseeno ostale trdne in rekle »ne«; posledično imajo oni več priložnosti, da se urijo v osvajanju in nežnosti. Obratno, dekleta zelo spoštujejo fante, ki ohranjajo svojo in njihovo čistost, saj je to zanje dokaz, da jih imajo resnično radi; posledično same lahko zacvetijo kot ženske, ki zmorejo ljubiti in niso razočarane nad moškimi.
Za odgovorno romantično ljubezensko razmerje je torej potrebna zadostna starost in psihosocialna zrelost, ki zajema zmožnost, da se oseba vključuje v odnos, vanj vlaga in ga vzdržuje. Ker vidva najbolje poznata svojo hčer, jo bosta tudi najlažje usmerjala na njeni poti odraščanja. Zaupajta sebi in svoji presoji in ne javnemu mnenju ter današnji potrošniški miselnosti, ki spodbuja takojšnjo in pretirano poudarjanje potreb, tudi spolnih, kjer ni potrebno na nič več počakati. Posledica so površni in plitki odnosi, ki ob večjih ovirah ne vzdržijo.
Če vsako seme potrebuje čas, pravo in spodbudno okolje s primerno temperaturo, vodo itd. da vzklije in obrodi sad, kako naj ne bi tudi odnosi, ki so tako zelo kompleksni, potrebovali časa in naravnega procesa, da dozorijo v nekaj lepega, ljubečega in večnega.
Odgovori je zapisala mag. Janja Grilc, zakonska in družinska terapevtka.
Svoje vprašanje za Svetovalnico Iskreni lahko pošljete na [email protected].
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Jaz bom samo tole vprašala, kdo pa pravi da bosta hčerka in njen fant seksala ali karkoli v zvezi s spolnostjo počela, če želi prespati pri njem? Kaj če se bosta družila, gledala film, poslušala glasbo, počela kaj zanimivega? Če sta nekaj časa že skupaj, se spoznavata. Jaz bi vprašala tudi, ali njeni starši poznajo oziroma so že spoznali njegove starše? Ali se družijo? Ali so se njeni starši povezali z njegovimi, so izrazili svojo stisko?
In točno strinjam se s tem, kar je povedal bralkin mož. Da je dobro, da starša vesta, kje je hči, da bo pri fantu, da se ne skriva, da se ne zlaže, kje bo prespala, da ni na ulici. Hči je imela veliko poguma, da je povedala, da bi rada prespala pri fantu, zdaj pa naj še starši vlijejo hčerki zaupanje. Če pač starši ne bodo zaupali hčerki, se bo ona odvrnila od njih, bo bežala od pogovora z njimi, saj jim tudi ona ne bo več zaupala.
Nisem zagovornica prehitre spolnosti, absolutno ne, ker samo fizična spolnost nikogar ne zadovolji, mladostniki so še posebej ranljivi. Zato še enkrat, kdo pravi, da če bo hči prespala pri fantu, se bo zgodil seks ali podobno?
Zelo stari rek: Noč ima svojo moč.
Mene je pa zelo zmotilo “vzgajala sva jo v cistosti”. Spolni odnos je nekaj najbolj naravnega. Koliko je hci zrela, vesta starsa. Ceprav, ze to da je vprasala, je odraz zrelosti. Bolj je tu vprasanje za mamo, zakaj cuti, da je spolnost “necista”, kaksne rane njej odpira, ko hci zeli biti intimna s fantom (predvidevamo tako). A mati res zeli, da se hci pocuti “necisto”, ce in ko bo prvic spala s fantom? V bistvu mora mami sama s sabo razcistiti dolocene obcutke in razmisljanja, ker mi ta zvenijo bolj skodljivo za hci, kot odgovorna spolnost.
Tako je, Manja, odličen odgovor, se popolnoma strinjam. Ta “vzgoja v čistosti” je tudi mene zmotila. Adijo pamet, v 21. stoletju govoriti o tem in se sramovati nečesa, kar je popolnoma naravno in nam je Bog podaril, da uživamo v tem.
Ker je verjetno mati zavrta in nesrečna v svoji koži in telesu, vzgojena v strogi katoliški tradicionalni družini, brani svoji hčerki, da bi uživala v življenju. Če mati piše hkrati, da se ji zdi, da je fant vredu in odgovoren, potem se nima česa bati.
Pri verouku smo se med drugim učili tudi o desetih božjih zapovedih. 6. zapoved se glasi: NE PREŠUŠTVUJ oz. NE NEČISTUJ! To pomeni, da je seks pred poroko greh, je nečistovanje. Ne poznam dobro cerkvenega nauka, zdi pa se mi, da so to učili tudi zaradi tega, ker je bilo zaradi predzakonskih odnosov veliko nezakonskih otrok, ki so bili sirote. Zanje se očetje niso brigali in so končali v raznih sirotišnicah, matere pa so bile prezirane. Vsega je bila kriva ženska. Tudi danes imamo polovico otrok iz izven zakonskih skupnosti, vendar te otroke očetje priznajo in skrbijo zanje.
samo barcaffe: Tudi danes eni ne priznajo (recimo Franc Rode) in ne plačujejo preživnine. Prav veliko jih je takih. Po drugi strani pa je danes mami samohranilki prav tako težko, če ne težje. Brati je treba stare knjige uglednih piscev in se vidi, da v preteklsoti le ni bilo tako nezaslišano imeti otroka brez moža. Celo dokaj pogosto je bilo, da so bile na kmetiji tudi dekle z otroki. Čigavimi le … Torej, če leta 2022 članek označuje spolnost pred poroko kot nečisto, na drugi strani pa prav zdajle pari gledajo pornografijo, da bi se vzburili pred seksom, brez vseh obveznosti, potem lahko trdimo, da nismo na boljšem in da so taki in “onaki” tako danes, kot so bili takrat. Raziskava kaže, da ni tako zelo drugače danes.
Če pa gremo tisočletja nazaj pa je ŽENSKA imela VEČ besede in veljave in skupnost je imel več čredne pripadnost in sirot ni bilo. Dejansko imamo Slovenci kot pra-narod še veliko teh ostalin, ki nam jih niso IZBILI iz podzavesti, pa ne bom tu širil. Zgolj srednji vek je tisti mračni del.
Samo “Zato, ker sta verjetno zaljubljena in še hormoni delajo na polno. ” … a sta živali? A res kdo verjame, da se ne moreta brzdati? A res tako tišči, da se izgubi razsodnost? Dajte no!
Seveda nista živali, sta človeka, sta fant in punca! A se ljudje vedno in povsod znamo obvladati? Nikjer se ne znamo obvladati, tudi če smo ljudje! Ne pri spolnosti, ne pri hrani, ne pri pijači. Zakaj je na tem svetu toliko posilstev, incesta, prostitucije, varanja, prešuštva? Zato, ker se človek ne zna obvladati. Zakaj je na svetu toliko ekstremno debelih ljudi? Zato, ker se ne znajo oz. zmorejo obvladati (pa pustimo ob strani tiste, ki so bolni…). Zakaj je toliko alkoholikov in narkomanov?
Resnica je, da smo ljudje včasih ŠE SLABŠI KOT ŽIVALI!
Glej samo barcaffe, kar se tiče preizkušenj, ki jih ljudje nosimo v sebi, smo jih nosili in jih še bomo. Življenje je težko in hkrati lepo. Nikoli ne moremo obsojati ljudi, zakaj to ali ono počnejo. Ne sodi, da ne boš sojen. Če ne bi ljudje imeli preizkušenj, nikoli ne bi zrasli, bili bolj odgovorni. In tako je, ljudje delamo napake. Nihče od nas ni popoln. Je pa odvisno od tega, kako smo bili vzgojeni, koliko smo se naučili, koliko preteklih vzorcev nosimo v sebi, koliko delamo na sebi sedaj v sedanjosti, da nekaterih napak ne ponavljamo. Nekdo zmore, nekateri manj, nekateri nič. Vsak je odgovoren za svoje življenje, starši tudi za otroke in mladostnike, pa mogoče odrasli za svoje nepokretne starše. Drugače pa nihče drug ne more biti odgovoren za to, kar se nam dogaja v življenju. Seveda so okoliščine, dejavniki, ki lahko prispevajo k temu, da se nam nekaj hudega zgodi.
Da pa kar govoriš o tem, da se ljudje ne moremo obvladati, npr. alkoholiki, narkomani, prostitutke, potem kar zmečeš v en koš posilstva, varanje, prešuštvo, pedofilijo, incest. To preprosto ne moreš narediti. Tu si pokazal, da ne razlikuješ med tem, za kar se ljudje dokaj prostovoljno odločijo (varanje…) ali pa za to, kar so ljudje zasvojeni in ne morejo drugače (alkoholizem, narkomanija, zasvojenost s hrano, pornografijo…), ali pa za to, v kar so ljudje prisiljeni (prostitucija na primer…). Posilstvo, incest, pedofilija je pa spet drugo področje, to so kazniva dejanja, ki jih ne moremo metati v isto koš kot na primer tisto, kar sem prej naštevala. Za posilstvo, incest, pedofilijo je človek, če mu dokažejo, obsojen in kaznovan, za to, da si pa človek ne more pomagati, če je zasvojen, to pa ni kaznivo dejanje. A zdaj razumeš?
Krščanski starši se trudimo svoje otroke vzgajati v čistosti, kar ne pomeni, da mislimo, da je spolnost sama po sebi nečista. Prav obratno: zakonska spolnost, ki jo živita dve odrasli in zreli osebi – mož in žena, je čista in lepa. Spolnost namreč spada v zakon (, ki je trdna in neločljiva skupnost ter zakrament), čeprav se danes zdi, da to dejstvo ljudje precej omalovažujejo. Ne gre za zadovoljevanje potreb, ampak za darovanje eden drugemu. Zato morata biti moški in ženska zreli osebi. Prezgodnja spolnost lahko tudi rani, česar pa se človek v puberteti navadno ne zaveda. Od tod, domnevam, skrb te mame. Svojo hčer želi predvsem obvarovati.
Razumem kaj zelite povedat. Sama pa misli, da je bolje da v mladosti raziskujes, se spoznavas, poskusis razlicna razmerja…. In, ko dozoris, ko ves kaj ti ustreza, temu primerno izberes. Poznam veliko parov, ki so bili skupaj od srednje sole, imajo otroke in so loceni. Ker so okol 40 leta uvideli, da zelijo se kaksno izkusnjo. Veliko je bilo tudi prevar med samim zakonom. Sama sem mnenja, da spolnost med dvema zaljubljenima ni nic manj cista kot med dvema zakoncema. In, ce bi bila to moja hci, bi bila zelo vesela, da se ne skriva, da pove po pravici, da cuti svoje telo in svoje zelje….
Gospa, imate prav. Lp
Če bo samo PRESPALA, potem komod, zakaj pa ne. Če bo ona spala v sobi, fant pa v dnevni sobi, ali kje drugje, zakaj pa ne.
Če bosta pa spala v isti sobi, po možnosti še v isti postelji, potem pa rajši ne! Zakaj ne? Zato, ker sta verjetno zaljubljena in še hormoni delajo na polno. V taki situaciji pa je težko pritisniti na zavore. Razum govori eno, čustva in strast pa drugo. In pri 16. letih dekleta in fantje še niso zreli za kaj takega.
Spomnim se svojih sošolk iz srednje šole: večina so že vse imele resne fante, spali so eden pri drugem, hodili so na morje in tudi seksale so že, to vem, ker so se pohvalile. Takoj po srednji šoli se jih je večina že poročila, par jih je bilo tudi že nosečih. In vse to se je dogajalo pred skoraj 50. leti!
Sama sem bila ena izmed redkih, ki so bile za luno in sploh še niso vedele “za kaj se gre”.
Staršem svetujem, da se s hčerko pogovorijo. Prijazno, odkrito.
Res ne veste, da se je pred dobrimi 50 leti dogajala seksualna revolucija?
Vsaj oče iz zgornjega vprašanja razmišlja tako, kot razmišlja večina otrok te revolucije, kljub temu da so morda “katolibani”.
Ko slišim izraz “čistost” me že mineva, da sem Kristjan. Če že, potem govorimo od vzdržnosti. Kot vsak strokovnjak za otroške zadeve ve povedati (recimo Dr. Zadel) se otrokova pot tlakuje v času pred adolescenco. In pravi, da kar v prvih letih naredimo narobe potem celo življenje popravljamo. In če ta čas nenehno govorimo o spolnosti kot o NEČISTI (in vse ostalo kar cerkev še dela), potem je to temeljna informacija, ki jo ta bodoči človek ima. Ne pomaga več pridiga na poročni dan, kako je zakonska spalnica njun oltar. Predvsem za NJO je spolnost za vedno umazana. Prevzela bo še odgovornost, da zadosti možu in da za cerkev narodi dovolj otrok. Sama pa se bo vedno počutila vsaj malo umazana, če bo pri seksu tudi uživala. HVALA CERKVI za nepravilno izbrane besede! Dokaza za to je, da imamo predvsem Kristjani največje težave v spolnosti, največ ločitev in tudi največ primerov “ko se obrt da nazaj”, potem ko je otrok dovolj; kljub vsej kontracepciji …
Midva NIKOLI nisva govorila otrokom slabo o spolnosti. Vedno sva jo predstavljala v dobri luči, kot elementarni sestavni del življenja. Hkrati pa sva preprosto rekla: premlada si še. Ampak jaz bi mami … OK. Si pripravljena nositi posledice oziroma prevzeti tveganje? Ne… No, potem si premlada. Ja, ampak saj je zaščita … je zaščita, ampak ni 100% in ali si pripravljena prevzeti tveganje, če zataji? Ok, ne. No potem si še premlada. Ali kasneje smo rekli, torej (še) ni pravi. Ker kaj se zgodi, ko otrok slučajno zanosi? Eni ali boji starši ju silijo v poroko. Neumnost par-excelence, če sta tako nekompatibilna, da ju je treba silit. Če pa sta skoraj prava, pa tako o skupni poti že sama razmišljata. Koliko je prisilnih zakonov … 50%. Konkretno prisilnih je manj a veliko jih je posredno. Celo otroštvo je otrok izpostavljen tej gonji o nečistosti … in potem se sam “prav odloči”. In to je teror.
Prespat bi šla … pojdi. Vse že veš. Kaj pa če bom pijana? O tem pa sploh veš!
******
Izraz “najbolj zastarela človeka na svetu” je besednjak Dr. Gostečnika 🙂
Odgovor napisan pred branjem uradnega odgovora. Odgovor predolg da bi ga šel brati, pa tudi komentarji povedo vse.
BARBARA: Tako je!
FRANC SEŠEL: Bolje zaupati, kot obupati.
MANJA: Tako je! Še posebej, ker me čudovito podpre v delu “vprasanje za mamo, zakaj cuti, da je spolnost “necista”, kaksne rane njej odpira”!
Barbara, napisala si svoje mnenje, do katerega imaš vso pravico.
Ne potrebuješ pa mi očitati, kako vse mečem v isti koš. Ljudje smo sami odgovorni za svoja dejanja. Tudi alkoholiki in narkomani. Nihče nikogar ne sili, da se začne nalivati z alkoholom. Morda nekoga težke razmere pripeljejo v odvisnost. Morda. Tudi s prostitucijo je tako. Prostitutke so velikokrat prisiljene v prostitucijo, so žrtve trgovine z ljudmi. Ni pa noben moški prisiljen, da gre h prostitutki. Gre prostovoljno. Tudi kaj so kazniva dejanja vem zelo dobro.
Potem so tu še razni psihični bolniki, ki storijo kaznivo dejanje in so to storili v stanju neprištevnosti oz. zmanjšane neprištevnosti. Ampak to je že druga zgodba.
Dokler nisem začela kot socialna delavka delati z najranljivejsimi skupinami v državi,sem tudi imela predsodke. Zdaj jih nimam več,ker se vsakdo od nas v teh časih,ampak res prav vsak lahko znajde na mestu alkoholika,brezdomca,prostitutke, brezposelnega,izgubi službo,streho nad glavo,beži pred nasilnežem,itd.
Po tem kar berem je očitno že odločena in sta ji starša zgolj v napoto. Deluje, da je vprašala bolj iz olike kot karkoli drugega. To da ju žali z “zastarela človeka” mi pravi, da je nista uspela dobro vzgojiti in sedaj je kar je.
Mene zanima, če se sta jo starša vprašala kaj je njen dolgoročni načrt? Se nameravata poročiti, ko postaneta polnoletna, ali bosta šla študirati na različna konca Slovenije in se bo “ljubezen” izgubila?
Tudi ne zgleda, da bi se oče pogovoril z njenim fantom, da bi se prepričal o njegovih namenih z njuno hčerjo… Verjetno je tudi to staromodno.
Živimo v časih (že kar nekaj desetletij je tako), ko se ženska vedno bolj pogosto “išče” in “spolno preizkuša”, vse nekje do tridesetega leta. V tem času ima spolne odnose z 10 do 100+ ljudmi, konča kakšen faks, dobi zaposlitev, začne kariero in potem med poznimi 20. in 40. letom se odloči imeti stalnega fanta/moža in otroke… Takrat pa ugotovi, opa, kje pa so vsi “dobri moški”? Zakaj “vsi” moški samo seksajo z mano in me potem pustijo? Zakaj je tako težko zanositi? …
Statistike so znane, ženske, ki imajo več kot tri do pet spolnih partnerjev imajo velike težave se zdravo navezati na moža in se v večini primerov ločijo. Bolj zgodaj, ko ima ženska prve spolne izkušnje večje je potencialno število spolnih partnerjev, ki jih bo imela…
Sočustvujem z očetom in mamo, a mislim da ju nista vzgojila tako, da bi ji omenila stvari, ki jih opisujem. Ni potrebno imeti vsako piko in vejico začrtano za naprej, ker življenje je konec koncev zelo nepredvidljivo, je pa prav se vprašati kam vodi pot, ki smo si jo izbrali. Morda je še čas, da se vpraša kam jo vodi ta njena izbira…