“Moteča” moralna stališča bodočega evropskega komisarja

V Evropskem parlamentu se te dni odločajo o imenovanju malteškega kandidata za evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov, Tonia Borga. Nekatere motijo njegova osebna prepričanja …

V Evropskem parlamentu v Bruslju je v torek popoldne potekalo triurno zaslišanje kandidata za novega Evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov, Tonia Borga, ki ga je predlagala malteška vlada.

V pristojnosti komisarja so vprašanja javnega zdravja, varnosti hrane, varnosti živali ter zaščite in pravic potrošnikov.

Tonio Borg, 55-letni doktor prava s številnimi političnimi izkušnjami trenutno opravlja funkcijo zunanjega ministra v malteški vladi, kandidat za komisarja pa je postal, ko je oktobra zaradi obtožb o vpletenosti v sporne posle, povezane s tobačno industrijo, odstopil malteški komisar John Dalli.

Zakaj zadržki kljub prepričljivemu nastopu?

Na torkovem zaslišanju je Borg pred tremi odbori predstavil svoja stališča ter prioritete na področju zdravja za 500 milijonov državljanov EU, tudi Slovencev, njegov nastop ocenjujejo kot prepričljiv in poglobljen. Kompetentnost za opravljanje funkcije so mu po nastopu priznali celo nasprotniki, ki pa ga vendarle ne bodo podprli – zaradi njegovih osebnih prepričanj in moralnih stališč.

Že pred začetkom je bilo jasno, da bo zaslišanje izredno napeto in kontroverzno, in sicer zaradi nejasnosti ob odstopu bivšega komisarja, vpliva tobačne industrije, ki želi zavlačevati z izbiro novega komisarja (da direktiva za omejevanje tobačnih izdelkov še ne bi bila sprejeta), in zaradi krščanskih stališč Tonia Borga.

Tonio Borg verjame v spoštovanje življenje od spočetja do naravne smrti in je proti splavu. Prepričan je, da morajo biti homoseksualne zveze zakonsko urejene, a vendar ne izenačene s heteroseksualnimi. Poleg tega nasprotuje donaciji jajčnih celic za zarodke in raziskavam na zarodkih.

Nekateri predstavniki lobija LGBT so že vnaprej označili ta njegova stališča kot nesprejemljiva za nekoga na tako odgovornem mestu »nadministra« v Evropski uniji. 

Michael Cashman, evropski poslanec in vodja parlamentarne skupine za pravice lezbijk in gejev, je večkrat poudaril, da ga ne podpira. Liberalna poslanka Sophie in ‘t Veld z Nizozemske, ki med drugim vodi tudi proti-versko skupino evropskih poslancev, je Borga med zaslišanjem zaradi njegovih vrednot ostro napadla, po koncu pa je dejala: »Kandidat dobi jasen NE z moje strani, ker je rekel, da ne bo spremenil svojih stališč, katerim sama izrecno nasprotujem. Njegova Evropa ni moja Evropa.«

Do kod sežejo pristojnosti komisarja?

Napadi na Borga, predvsem na njegova osebna prepričanja, so se med zaslišanjem vrstili in so zavzeli tretjino časa, ki je bil na razpolago za preverjanje kandidatovih stališč o ključnih temah njegovega komisariata. Vse to kljub dejstvu, da so svoboda izražanja, svoboda mnenja in verska svoboda temeljne pravice v EU.

Tonio Borg je jasno povedal, da njegove politične odločitve nikoli niso bile pod vplivom njegovih pogledov glede splava in homoseksualnosti. Poudaril je, da bo kot komisar zavezan Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so skladne z njegovimi osebnimi pogledi.

Na vprašanja, kot sta npr. splav in poroke istospolnih partnerjev, obstaja veliko različnih pogledov, a za mnoge izmed njih EU sploh ni pristojna, ampak jih morajo same urediti države članice v skladu z načelom subsidiarnosti. Vprašanje splava in definicije zakonske zveze in družine so pod izključno pristojnostjo držav članic EU in o njih Bruselj ne odloča.

Podporo kandidatu sta že pred zaslišanjem izrazili skupini ELS (krščanski demokrati) in ECR (konzervativci in reformisti), po zaslišanju pa mu je podporo obljubila še skupina S&D (socialisti) pod pogojem, da se v pismo podpore pripiše tudi njihove zadržke. ALDE (liberalci in demokrati), Zeleni in GUE (združena levica) pa mu podporo odrekajo zaradi njegovih osebnih pogledov.

O kandidatu bodo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prihodnji teden glasovali vsi evropski poslanci, tudi iz Slovenije. Podpora omenjenih poslanskih skupin bi morala zadostovati za izvolitev in imenovanje.

Aktualno dogajanje v Evropskem parlamentu pa Klemen Žumer, svetovalec v skupini ELS, komentira z besedami: »Že približno 80 % odločitev, sprejetih v Sloveniji, je pod vplivom odločitev v Bruslju in Strasbourgu. Zato je zelo pomembno, da se tudi kristjani jasno zavedamo, da se bomo morali, če želimo biti svobodni in enakopravni, poučiti o tem, kako so naše vrednote zastopane po Evropi, kdo se zanje bori in kdo so tisti, ki jih hočejo izničiti. Poleg tega se bomo morali naučiti jasno (tudi javno) predstaviti svoja mnenja in stališča, se med seboj povezovati in si pomagati pri oblikovanju jasnih ter odprtih argumentov.«