Foto: ShutterstockDobri Bog, podari mi lepe sončne dneve in velike kepice sladoleda.
Mamo in ata, ki mi ne dihata ves čas za ovratnik in ki me imata istočasno toliko rada, da me ne prepustita ekranom.
Mir v mojem srcu in živost v mojih nogah.
Dolga jutra, ko lahko poležavam in se naužijem dejstva, da se nikamor ne mudi.
Dolge dolgočasne popoldneve, v katerih se moji možgani razmigajo in spomnijo česa res zanimivega.
Topel veter, ki bo iz mojega srca odpihnil zagrenjenost in okorelost, ki se je nabrala v pustih šolskih urah.
Dramatične sončne zahode, ob katerih se sprašujem o smislu življenja.
Zvezdnate noči, v katerih razmišljam o neskončnosti vesolja.
Daj mi prijatelje, ki se znajo igrati in veseliti življenja.
Daj mi vsaj enega prijatelja, ki je bolj izkušen od mene, da se bom od njega učil …
In daj mi enega, ki je manj izkušen, da ga bom jaz vodil in ga učil. To je namreč tok življenja.
Daj mi bazen v radiu 5 km od mojega doma, kolo in ne oderuško vstopnino.
Babico, ki dovoli, kar ata in mama ne.
Dedka, ki pozna cel kup začinjenih pripovedk iz starih časov in mi dovoli uporabljati žago.
Goro življenj, ki jih bom živel preko gore knjig, ki jih bom prebral to poletje.
Malo komarjev in sramežljiv nasmeh prve simpatije.
Dihanja s polnimi pljuči in popolne sproščenosti po aktivnih dnevih.
Mamo in ata, ki si še po dvajsetih letih zakona nagajivo pomežikneta.
Brate in sestre, ki me brusijo za življenje.
Veliko novih izkušenj, ki me bodo napravile previdnejšega in drznejšega obenem.
Nasmeh na mojih ustih in dobro voljo v vsakem dnevu, ki mi ga boš podaril v tem lepem dolgem poletju, ki prihaja.
