Modelarstvo – izginjajoče tehnično znanje

Thumbnail

Dandanes se časi bliskovito spreminjajo. Stvari, ki so se nam zdele pred leti popolnoma nepredstavljive, kar naenkrat postajajo obvezni del vsakdana. Po drugi strani pa se stare navade opuščajo in prehajajo v pozabo.

Ena izmed takšnih pol preteklih zadev je tudi tehniško znanje. Nekoč smo imeli v osnovni šoli učenci tehniški pouk, za povrh pa po šoli še modelarski krožek. Ob tem smo vsi fantje z velikimi očmi spremljali, kaj se dogaja na tem področju. Pod vodstvom skrbnega mentorja je izpod naših, takrat še nerodnih rok, nastalo jadralno letalo, čoln, raketa ali pa kakšno podobno tehniško čudo. Iz takšnih skromnih začetkov je v nadaljevanju zrasla generacija, ki je bila temelj tehnološke in ekonomske moči države in je v tovarnah pri zaresnem delu znala narediti vse. Od igle do lokomotive.

Kar naenkrat vsi vedo vse, vsi obvladajo teoretična znanja, v praksi pa to pomeni, da nihče več ne zna narediti ničesar.Dandanes so drugačni časi. Nekdanji tehniški pouk in modelarski krožki so prepuščeni pozabi. Le redkokateri mladenič še raste v okolju, kjer je tehniško znanje doma. Kar naenkrat so popularni postali mobilni telefoni, računalniki, tablice iPadi in še kaj, kar človek komajda še zna poimenovati. Že majhni otroci se zavedajo, da je na teh napravah mogoče igrati vse mogoče igrice, se pogovarjati čez pol sveta, spremljati nogometne tekme in se iti poslovne konference.

Kar naenkrat vsi vedo vse, vsi obvladajo teoretična znanja, v praksi pa to pomeni, da nihče več ne zna narediti ničesar.

Je znanje mladih uporabno?

Posledice takšnega početja so se v vsej svoji grobosti pokazale v recesiji, ki je izbruhnila leta 2008, še vedno traja in ji ni videti konca. Starejše generacije niso imele možnosti za prenos svojega tehniškega znanja na mladino. Tisto, kar pa mladina misli, da ve, ni uporabno na trgu in pripadniki mlade generacije se množično pridružujejo armadi brezposelnih. Če k izgubi naših tehniških sposobnosti prištejemo še dejanja tajkunov, ki so svoja dejanja prikazovali kot vrhunec ekonomskega znanja, pa so v resnici pomenili rop narodnega bogastva na najprimitivnejši način, ni treba biti poseben znanstvenik, da se zaveš, da so pred nami težka desetletja životarjenja in prepotrebne katarze.

Številni so iz skromnih začetkov v modelarjenju na noge postavili obrtniške delavnice, tisti še bolj podjetni pa pravcate tovarne.Nekateri pa smo imeli posebno ljubezen do tehniškega znanja. Številni so iz skromnih začetkov v modelarjenju na noge postavili obrtniške delavnice, tisti še bolj podjetni pa pravcate tovarne. Spet tretji pa smo ostali pri hobiju. Izpod naših rok so zrasle prave umetnije, ki so nam domove spremenile v pravcate mini muzeje.

Spretnost raste počasi

Vendar pa ne gre tako lahko. Potrebna so bila desetletja. Od skromni začetkov, velikih polomij, preko trdega dela do umetnin. Počasi spretnost raste in rezultat trdega dela in neskončnih ur prebitih v delavnicah so pravcate tehniške mojstrovine.

Na nek način pa so tudi ohranile upanje, da se bodo časi spet enkrat spremenili. Da bo po sili razmer postalo jasno, da je vredno tisto, kar človek zna in počne, in ne le tisto, kar govori in domnevno načrtuje.

Fotografije: Janez Mihovec

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja