Marija Magdalena – žena, ki je odkri(va)la ljubezen

Vir: Facebook

Marija Magdalena, ki danes goduje, je žena, o kateri kar nekaj izvemo iz Svetega pisma. Iz ustnega izročila ter človeške domišljije pa se nam zdi, da vemo še več. Iz Svetega pisma vemo, da je Marija Magdalena spremljala Jezusa, potem ko je on iz nje izgnal sedem demonov. Vemo, da je z njim stala pod križem skupaj z Marijo, Janezom ter še nekaterimi drugimi ženami. In vemo, da ga je po vstajenju prva srečala in z njim spregovorila. Koga lahko Marija Magdalena najbolj nagovarja? Kdo se lahko z njo najbolj poistoveti?

Pred srečanjem z Jezusom je bila Marija Magdalena ženska, ki je bila obsedena s sedmimi demoni. Kaj točno bi lahko bili ti demoni? Ne vemo točno. In to je dobro. Da se lahko vsak od nas v njej prepozna s svojimi demoni. To so lahko v našem jeziku različne ranjenosti, grehi, obsedenosti, razvajenosti, zasvojenosti. Nekateri ugibajo, da je bila Magdalena prostitutka. Lahko da je bila. Lahko je bila v otroštvu zlorabljena. Mogoče je imela razdrto družino in ni našla miru. Morda je imela za seboj več neuspešnih zakonov ali zvez. Morda je kdaj v življenju naredila splav. Morda se je prenajedala ali pa je uporabljala kakšne takratne substance, da je nekoliko pozabila na realnost. Če se skušamo vživeti v notranji svet obsedenega človeka, bi lahko rekli, da zagotovo ni bila srečna, da ni našla svojega mesta, da ni čutila, da je ljubljena, da pripada, da ima dostojanstvo. Kar pa se je v nekem trenutku spremenilo.

Nihče ni izgubljen in nobeno dno ne more biti tako nizko, da bi izgubili možnost za dosego popolne ljubezni.

Srečanje z Jezusom je spremenilo njeno življenje. Ne vemo točno, kako je izgledalo. Morda je bilo to srečanje z grešnico, ki jo je obvaroval pred kamenjanjem, ji povedal, da je ne obsoja in jo povabil v novo življenje brez greha (Jn 8, 1-11). Morda pa je bil to kakšen drug podoben neopisan dogodek. Spet ne vemo. In to je spet v redu. Ker vsak lahko vstopi v njeno kožo in se odpre za Jezusov dotik, ki je za vsakega enkraten dogodek. Vsekakor pa je bil trenutek, ko je iz nje izgnal demone, zanjo trenutek novega začetka. Začetek ozdravljenega življenja in začetek hoje za Jezusom. Začetek spoznavanja, kaj pomeni biti ljubljen in ljubiti. Ljubiti še vedno na svoj način. Bila mu je zvesta in mu stregla. Morda je bila ona tista, ki mu je z oljno dišavo mazilila noge in si nakopala obsojanje s strani farizeja (Lk 7, 36-50). Zagotovo pa je ena redkih, ki mu je v trpljenju stala ob strani. Pod križem. In ga prva iskala v grobu.

Iskala je mrtvega, da bi mu ponovno izkazala svojo ljubezen z dišavnim oljem. In v iskanju mrtvega je srečala živega Jezusa. Ta trenutek nam zelo konkretno pokaže na to, da je Marija Magdalena spet doživela veliko spremembo. Spremembo v doživljanju ljubezni. Poznala je ljubezen, ki je konkretna, otipljiva, kakor jo je prej lahko razumela in imela vsaj približno pod nadzorom. Jezus pa jo ob srečanju osvobaja za ljubezen, ki je ne more ujeti, kjer je poponoma prepoznana, ljubezen, ki je nad njo in njenim razumevanjem in je popolnoma podarjena. Ljubezen, ki je močnejša od smrti in ki daje moč, da ponese sporočilo naprej (Jn 20, 11-18).

Pot od obsedenosti preko ozdravljenja do prečiščene ljubezni. Koga lahko Marija Magdalena ne nagovarja? Vsakomur pokaže, da nihče ni izgubljen in da nobeno dno ne more biti tako nizko, da bi izgubili možnost za dosego popolne ljubezni.

Komentarji

  1. Čutim, da je treba dodati sledečo opombo k navedbam, če nej bi pripoved dobila zgodovinsko korektno perspektivo. Namreč “vemo iz Svetega pisma” in “iz ustnega izročila ter človeške domišljije pa se nam zdi”. Ne zdi se mi prav, da je v istem stavku “ustno izročilo” in “domišljija”, saj se potem zdi, da je oboje domneva. Dejansko pa je VSE domneva. Tudi sveto pismo je spisano po ustnem izročilu in še tisti originalni spisi, ki so jih avtorji psoali po (dalnem) spominu, so bili nato večkrat prevedeni in interpretirani po tedanjih avtorjih teh adaptacij – milo rečeno, danes beremo približek originala; vsak avtor je že izkusil koliko mu lektor spremeni besedilo; včasih tudi pomensko. Torej ustno izročilo ima skoraj enako težo, ko zapis po ustnem izročilu. Jemati ga je treba v skupnem kontekstu in šele z upoštevanjem vseh virov se da približati resnici. Seveda pa ima vsak pravico v vero na način, kot njemu ustreza.

    Je pa ta zgodba o Magdaleni še en dokaz, kako je Jezus daleč nad trenutnimi religijami, ki jih ljudje na položaju upogibajo po svojih šibkostih. Ne vrže kamna ampak pokaže pot. Je sinonim ljubezni in strpnosti, kar pa religije niso.

Komentiranje je onemogočeno.