Mami, rada bi telefon! – Izvoli. Stacionarnega.

Foto: Canva

Svetovalna delavka Caron Morse je strogo proti temu, da otroci uporabljajo pametne telefone. Pri svojem delu v javni šoli v Portlandu (Maine, ZDA) se namreč srečuje z negativnimi posledicami, ki jih prinaša pretirana uporaba zaslonov: z zmanjšano sposobnostjo zbranosti in s tesnobnostmi, ki jih (predvsem dekletom) povzroča uporaba družbenih omrežij.

Ko jo je njena 9-letnica lani prosila za mobilni telefon, je zato takoj izstrelila: “Nikakor ne!” Svojima hčerama je želela omogočiti določeno mero samostojnosti, npr. da lahko pokličeta svoje prijatelje in stare starše, pri tem pa je nastopala kot posrednica – ker sta uporabljali njen mobilni telefon. Ko je starejša hči dopolnila 10 let, je imela posredništva “poln kufer” in ji je kupila telefon. Stacionarnega.

Retro tehnologija se vrača

V ZDA se je v minulih letih povečalo zavedanje o škodljivosti pretirane uporabe zaslonov, zato mnogi starši uvajajo “starinske” nadomestke moderne tehnologije: “neumne” telefone namesto pametnih, igralne konzole in računalnike, ki so nameščeni v dnevni sobi, namesto tablic, ki jih lahko otroci vzamejo v svojo sobo … Morsejevi zato ni bilo pretežko nagovoriti staršev hčerinih vrstnikov, da si tudi sami omislijo stacionarne telefone. Tako so v svojem okolišu ustvarili “retro mehurček”, v katerem je okrog 20 družin.

Naučiti so se morali poklicati, pozdraviti, se predstaviti, vprašati, kdo je na drugi strani, povedati, s kom želijo govoriti, če sogovornik ni bil pravi …

Nepričakovane prednosti stacionarnih telefonov

Starši iz mehurčka poročajo o začetnih težavah, ki so jih imeli otroci, ko so začeli z uporabo “starinskih” telefonov. Naučiti so se morali poklicati, pozdraviti, se predstaviti, vprašati, kdo je na drugi strani, povedati, s kom želijo govoriti, če sogovornik ni bil pravi … Komunikacijskih veščin, ki so bile včasih samoumevne, so se hitro priučili. Klici, kjer samo poslušaš, ne da bi te motili obrazi, filtri in smejki, otrokom pomagajo, da so res osredotočeni na to, kar ti sogovornik pripoveduje, pravi ena od mamic. Mamica 8-letnice je navdušena nad napredkom, ki ga je njena hči pokazala od januarja do danes: “Neverjetno je, kako se zna z ljudmi zaplesti v pogovor. Obvlada poslušanje in iz sogovornikovega glasu bolje razbira nebesedna sporočila.”

Otroci se lahko med sabo pokličejo, da se dogovorijo za srečanja v živo, se slišijo s prijateljem, ki je manjkal v šoli, ali pa na deževen dan preprosto poklepetajo. Kaj vse poleg pogovarjanja otroci še počnejo na telefonu – te skrbi “stacionarni starši” nimajo.

Starši iz “stacionarnega mehurčka” niso preprosto prepovedali pametnih telefonov – svojim otrokom so ponudili alternativo. 

Si upamo vzpostaviti novo normalnost?

Avtor knjige Tesnobna generacija (ki je Morsejevo navdihnila, da je kupila stacionarni telefon) Jonathan Haidt pravi, da mnogi starši svojim otrokom težko odrečejo pametni telefon, ko si ga otroci zaželijo. Starši so sicer seznanjeni z raziskavami, ki so odkrile korelacijo med visokim deležem depresije in tesnobnosti med najstniki (predvsem najstnicami) in uporabo družbenih omrežij, vseeno pa ne želijo, da bi bil njihov otrok brez pametnega telefona, “če ga pa vsi drugi imajo”. Ne želijo, da bi bil njihov otrok izključen. Zato Haidt starše spodbuja, da se povežejo in vzpostavijo novo normalnost, kjer bo večina brez pametnega telefona: “Na ta način boste otrokom omogočili več interakcije v resničnem svetu.”

Psihologinja Jacqueline Nesi, ki proučuje učinke tehnologije in družbenih omrežij na odraščajoče otroke, priporoča, da starši otroka, ki si zaželi pametnega telefona, preprosto vprašajo: “Si želiš komunicirati s prijatelji? Si želiš igrati določeno igro? – Rešitve poiščite glede na njihove želje”, pravi. Starši iz “stacionarnega mehurčka” niso preprosto prepovedali pametnih telefonov – svojim otrokom so ponudili alternativo. 

Povzeto po: www.theatlantic.com