Kako prenehati delati stvari namesto svojih otrok in jih naučiti odgovornosti?

Vir: Flickr

Zjutraj že četrtič pridete v spalnico svojega 13-letnega sina, ki ga je vsako jutro težko spraviti iz postelje in ko končno vstane, je potrebnega še precej priganjanja, da si umije zobe in se pravočasno odpravi v šolo.

Takšna jutranja rutina je gotovo naporna in starše že zjutraj spravi v slabo voljo. Če pa ob več otrocih spremljate več podobnih scenarijev (npr. redno pozabljanje na domače naloge, puščanje razmetanih igrač, umazane posode in oblačil, kjer jih otrok ne potrebuje več ipd.), potem velja razmisliti o možnih alternativah. Če se s tem še ne srečujete, potem pa je najbolje, da poskrbite, da se tudi ne boste. Kako se tega lotiti?

Potrebna je sprememba miselnosti staršev

Mnogi starši domnevajo, da njihovi otroci niso sposobni biti odgovorni sami, hkrati pa je pogosto lažje narediti stvari za svoje otroke, kot pa si prizadevati, da bi te reči otroci naredili sami, saj to prinaša tudi konflikte z otroki.

Včasih je staršem otroke težko vzgajati za odgovornost in samostojnost, saj si želijo, da bi jih otroci potrebovali. A ob tem se je nujno zavedati, da je največ, kar lahko starši storijo za otroka to, da ga pripravijo na samostojnost, za svet, v katerem se otrok znajde brez varovanja in pomoči staršev in se ob tem zaveda, da starši vanj v njegove sposobnosti zaupajo.

Kaj lahko storite, da bo vaš otrok odgovornejši?

Otroci se morajo najprej čutiti sposobni stvari narediti sami. Prvi korak je, da jim pomagamo, da se bodo čutili bolj sposobne in kompetentne. Četudi otrok sprva ne pokaže nobene želje po tem, da bi stvari odgovorno naredil sam, je vredno vložiti trud, da se to spremeni.

Eden od načinov, kako mu pomagati je, da ga prosite, naj pomaga rešiti neko težavo. Ko otroka prosimo za pomoč, namesto, da bi mu ukazali, naj nekaj naredi, mu pokažemo, da verjamemo, da je sposoben narediti bolje od nas in najti rešitev. To mu daje tudi zaupanje vase, da lahko naredijo nekaj bolje od staršev, ki so pogosto prepričani, da vse znajo in zmorejo najbolje.

Pri mlajših otrocih, ki si tega želijo sami, je vse skupaj lažje, medtem ko so najstniki včasih bolj zadržani, zato je ključno, da jih v reševanje težav vključujete vztrajno in s prepričanjem, da zmorejo.

Če ima otrok na primer težavo z jutranjim zbujanjem za odhod v šolo, se o tem z njim jasno pogovorite, po potrebi v ta namen skličite družinski sestanek, možne rešitve lahko tudi namignete. A pomembno je, da potem vodilno vlogo prevzame otrok. Pri tem je pomembno ohranjanje spoštljivega, neobtužujočega tona.  

Pojdite po korakih

Kadar pa vključitev otroka v reševanje problemov ne deluje, je potrebno otroka tega naučiti. To v praksi pomeni, da otroku pokažete, kako se kopalnica spodobno očisti, kaj pomenijo pospravljene igrače in pomita posoda. Vse to lahko vključuje skupno delo, jasen starševski zgled in nedvoumna navodila otroku. Najstniki, pa čeprav so že na pragu odraslosti, pogosto še potrebujejo usmerjanje in navodila na nekaterih področjih (na primer pri razporejanju časa ali organizaciji).

Pojdite po korakih in najprej nekaj opravite skupaj z otrokom, nato mu prepustite, da del opravi sam, kasneje le bodite blizu, da se lahko k vam obrne po nasvet, preverite, če ga je potrebno na kaj posebej opozoriti (in ne pozabite tudi na pohvalo). Nazadnje nalogo otroku prepustite v celoti ter jo vključite v njegovo redno rutino. To je pomembno, saj ukine potrebo po stalnem opominjanju. Pri tem si lahko pomagate z vizualnim prikazom zadolžitev otrok.

Bodite potrpežljivi, saj je je verjetno, da bo otrok delal napake in občasno še vedno neodgovoren ali – len. Ne pozabite, da smo odrasli prav takšni in zato od otroka ne smemo pričakovati 100 odstotne popolnosti. Dovolite, da se tudi otrok sam česa nauči na svojih napakah in začuti boleče posledice svoje neodgovornosti. Včasih so izkušnje najmočnejše učiteljice.

Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.