Kaj nam o življenju in o ljubezni želijo povedati starejši?

Vir: Shutterstock

Težave v ljubezni? Dilema glede službe? Nemoč ob otroku? Zakaj ne bi za nasvete vprašali starejših? Dr. Karl Pillemer je o pomembnih stvareh v življenju povprašal več kot 1000 starejših …

Karl Pillemer zadnja leta sistematično intervjuva na stotine starejših Američanov in jih sprašuje o tem, kaj so sporočila, ki bi jih želeli posredovati mlajšim.

Na podlagi teh razgovorov je doktor gerontologije z univerze Cornell napisal najprej knjigo »30 lekcij za življenje«, v kateri je zbral ključne nasvete več kot 1000 starejših o temah, kot so sreča, delo, zdravje.

Pred kratkim pa je napisal novo delo, in sicer »30 lekcij o ljubezni«, v kateri je zbrana modrost 700 starejših Američanov, ki imajo skupaj več kot 25.000 let zakonskih izkušenj. Med njimi je recimo par s 76 leti zakona ali pa par, ki se je ponovno poročil 64 let po ločitvi.

In kaj je tisto, kar večina starejših polaga na srce mlajšim? Pillemer je njihova sporočila strnil v naslednjih sedem nasvetov:

1. Ne skrbite toliko

Ko je Pillemer spraševal, kaj ljudje na starost najbolj obžalujejo, je pričakoval precej drugačne odgovore od tega, kar je izvedel. Med najpogostejšimi in najbolj odločnimi je bil odgovor, da obžalujejo to, da so se preveč obremenjevali glede tolikih stvari. Šlo je predvsem za skrbi glede stvari, na katere nimamo prav dosti vpliva.

Ena od ženske je takole opisala svoje skrbi, ki jih danes obžaluje: »Vedela sem, da bodo v podjetju, kjer sem delala, odpuščali. V naslednjih treh mesecih nisem počela drugega, kot da sem se sekirala in se bala, da bom odpuščena. To je zastrupljalo moje življenje. Na nič drugega nisem mislila, pa čeprav nisem mogla popolnoma nič vplivati na vse skupaj. Želim si, da bi nazaj dobila tiste tri mesece, ker to je bila čist izguba dragocenega časa življenja.«

2. V odnosih vlagajte trud v drobne stvari

Vse odnose tvorijo tisoči drobnih vsakodnevnih interakcij, v katerih smo lahko bodisi pozitivni in partnerju naklonjeni ali pa odklonilni in brezbrižni.

Glede tega, kako ohranjati svoje odnose žive več desetletij, je Pillemer ugotovil, da so znanstvena odkritja zelo skladna s tem, kar so mu svetovali starejši – posvečati se je potrebno majhnim stvarem – drobnim, vsakodnevnim, trenutnim interakcijam, ki na koncu tvorijo odnos.

Zelo radi o odnosih razmišljamo na splošno. A vse odnose tvorijo tisoči drobnih vsakodnevnih interakcij, v katerih smo lahko bodisi pozitivni in partnerju naklonjeni ali pa odklonilni in brezbrižni.

Ena od raziskav kaže, da je potrebnih 10 pozitivnih interakcij, da se odkupimo za eno negativno, zato je razmerje med temi ključnega pomena. In natanko o pomenu tega so govorili Pillmerjevi intervjuvanci.

Ena od stvari, ki so jo omenjali, je preprosta prijaznost, obzirnost, vljudnost, ki smo se je učili že v vrtcu, pa nanjo v partnerskih odnosih pogosto pozabimo. Prav tako pomembno je, da redno počnemo drobna dejanja ljubezni za drugega – da ga pohvalimo, ga presenetimo, naredimo nekaj namesto njega ipd.

Ena od stvari, ki so jo izpostavljali, je tudi ta, da se pogosto zgodi, da partnerja skozi čas razvijeta različna zanimanja, a postane eden sovražno nastrojen do zanimanja drugega. Pillemer pravi, da je pogosto slišal naslednje: »Najin odnos se je spremenil, ko sem dal partnerjevemu zanimanju možnost in sem ga sprejel.« Opisuje primere zadovoljnega moškega, ki je začel z ženo hoditi v opero, in žena, ki so se začele zanimati za golf ali nogomet.

Ne neki točki ljudje v odnosih začnejo spoznavati, da je pozitivna naravnanost pomembnejša od prepiranja glede manjših razlik med njimi.

3. Ne žrtvujte svojega odnosa na račun otrok

Čeprav bi za svoje otroke naredili prav vse na tem svetu, pa ob tem ne pozabite dajati stalne pozornosti tudi svojemu odnosu. Na ta način boste tudi boljši starši svojim otrokom.

Sociološke raziskave kažejo, da je krivulja zadovoljstva z zakonom, pri mnogih zakoncih v obliki črke U – visoka v začetku, upade v obdobju odraščanja otrok in se ponovno dvigne, ko otroci zapustijo »gnezdo«. Čeprav so otroci zaželeni in ljubljeni in zakonci ob njih doživljajo največjo izpolnitev, pa prinesejo s seboj tudi velike napore in težave, ki jih je potrebno neprestano reševati. To pa je za zakonski odnos velika obremenitev, podobno kot (sicer prav tako zaželena!) služba in lasten dom.

V zvezi s tem so starejši Pillemerju svetovali naslednje: dajte svoje zakone, svoje odnose na prvo mesto, ne dopustite, da bi zaradi otrok zanemarili svoj odnos. Čeprav bi za svoje otroke naredili prav vse na tem svetu, pa ob tem ne pozabite dajati stalne pozornosti tudi svojemu odnosu. Na ta način boste tudi boljši starši svojim otrokom.

Ko je Pillemer pripravljal knjigo, se je pogovarjal tudi z mladimi starši in bil šokiran, ko je ugotovil, da se mnogi niti ne spomnijo, kdaj so bili nazadnje kje sami kot par. Starejši ob tem pravijo: Najdita si čas za to, tudi če ga ni. In tudi če nimata denarja Prepustita otroke starim staršem. Dogovorite se s prijatelji za izmenjavo varovanja otrok.

4. Pari, ki imajo skupne temeljne vrednote, imajo boljše zakone

Poročite se z nekom, ki vam je podoben – to je bil jasen nasvet starejših. Čeprav v splošni kulturi pogost slišimo o »nasprotjih, ki se privlačijo«, pa niti raziskave niti starejši ne potrjujejo tega. Zakoni, v katerih sta si zakonca na mnogih področjih podobna, običajno trajajo dlje in so srečnejši.

Posebej pomembne pa so temeljne vrednote, kot na primer glede pomena dela in denarja, števila in vzgoje otroke, duhovnosti in vere. Seveda si si lahko v določenih stvareh različen in morda to celo začini odnos, a premoščanje razlik na teh ključnih področjih je zelo zahtevno.

5. Pogovarjati se začnita čim prej in pogovarjajta se veliko

Starejši v dolgih zakonih so mu povedali, da je ključ do uspeha v tem, da se naučiš, kako se dobro pogovarjati o pomembnih stvareh.

Pillemer se kot univerzitetni profesor srečuje in pogovarja tudi z mnogimi mladimi in ugotavlja, da je celo v dlje trajajočih odnosih mladih parov zelo neobičajno, da bi se pogovarjali o temah, ko je recimo vzgoja otrok ali celo o tem, ali bosta imela otroke. In v tem vidi težavo, tudi glede na to, kar so mu povedali starejši.

Skoraj vsi starejši v dolgih zakonih so mu povedali, da je ključ do uspeha v tem, da se naučiš, kako se dobro pogovarjati o pomembnih stvareh. Tisti, ki so se ločili, pa so razloge za to običajno pripisali neuspešni komunikaciji.

6. Na zakon glejta kot na obvladovanje veščine

Pogost neizgovorjen miselni okvir starejših, s katerimi se je pogovarjal Pillemer, je bil ta, da naj bi zakon trajal za vedno. Zakonsko zvezo so obravnavali kot neprelomljivo zavezo, znotraj katere se moraš naučiti znajti in preživeti, se prilagajati in sprejemati, brez iskanja izhodov. Ta enota je zanje pomenila nekaj več od zgolj dveh posameznikov in njunega trenutnega zadovoljstva.

Zakonsko zvezo so obravnavali kot neprelomljivo zavezo, znotraj katere se moraš naučiti znajti in preživeti, se prilagajati in sprejemati, brez iskanja izhodov.

Ob tem sem je Pillemerju utrnila podoba zakona kot veščine, podobne učenju igranja inštrumenta ali borilne veščine. Gre za pot, po kateri se trudoma vzpenjaš in napreduješ, čeprav nikoli ne dosežeš popolnosti.

Pillermer je na podlagi pogovorov s starejšimi prepričan, da je njihov pogled na zakon kot na nekaj trajnega pomembno oblikoval vsakodnevno izkušnjo in njihovo doživljanje zakona.

7. Vzemite si čas, da izdelate zgodbo svojega življenja

Proti koncu življenja postane ljudem zelo pomembno to, da zmorejo videti, v čem je bilo njihovo življenje pomembno in smiselno. Tisti, ki zmorejo v svojem življenju razpoznati neko smiselno, zaokroženo celoto, zgodbo, so na stara leta običajno srečnejši, bolj mirni in bolj pripravljeni na smrt.

Pillemer opaža, da je zelo dobro, če skušajo starejši zapisati spomine na svoje življenje ali celo svojo duhovno oporoko, v kateri mladim predajo svoja življenjska načela.

V tem trenutku je naša družba sredi zelo nevarnega eksperimenta. Mladi danes, razen občasnih srečanj s svojim sorodniki, nimajo pomembnejšega stika s starejšimi ljudmi na drugih področjih svojih življenj.

Ob tem pa je Pillemer spoznal še nekaj: »V tem trenutku je naša družba sredi zelo nevarnega eksperimenta. Gre za to, da mladi danes, razen občasnih srečanj s svojim sorodniki, nimajo pomembnejšega stika s starejšimi ljudmi na drugih področjih svojih življenj. Medtem, ko so bili starejši včasih običajno zelo vključeni in tudi iskani kot vir modrosti, nasvetov in življenjskih izkušenj, pa danes niso več, saj je naša družba zelo starostno ločena.«

Medgeneracijski stiki so po mnenju Pillemerja nekaj zelo naravnega za človeško vrsto in šele v zadnjih 100 letih se je začelo dogajati, da se ljudje po pomoč in nasvet v zvezi s čimer koli (npr. zakon, skrb za otroke) obračajo na koga drugega kot na najstarejšo osebo, ki jo poznajo. In čeprav ceni znanje in pomoč strokovnjakov, Pillemer vseeno opozarja naj mladi ne pozabimo na modrost starejših.

Starejšim polaga na srce, naj zapisujejo svoje zgodbe, mlajšim pa, naj jih k temu spodbujajo in sprašujejo tudi po praktičnih nasvetih za življenje ob konkretnih dilemah. Sicer kot družba tvegamo, da bomo veliko izgubili.

Prirejeno po Huffingtonpost.com