Nekoč sem bila mnenja, da je dojenje tako naravna stvar, da o tem pa res ne rabim dosti informacij. Sedaj, ko imam izkušnje z dojenjem dveh svojih otrok, pa vem, da bi mi bilo v prvih dneh veliko lažje, če bi bila bolj seznanjena.
Kaj bi si želela vedeti?
1 Dojenje je naravno, vendar se ga je potrebno naučiti.
Ko sva se oba z dojenčkom naučila dojiti, je življenje postalo sila enostavno. Veliko lažje pa bi bilo, če bi vedela, da je faza učenja nekaj povsem naravnega in običajnega.
2 V prvih dneh lahko mleka primanjkuje, vendar to še ne pomeni, da se zadeva ne bo uredila.
Če bi mi nekdo povedal, da pri prvem porodu običajno traja kar nekaj dni, da pride do navala mleka, bi z manj solza in bolečine prenesla prve dneve, ko sem bila prepričana, da delam nekaj narobe oz. da nisem sposobna poskrbeti za lastnega otroka.
3 Dojenje včasih tudi boli, vendar so bolečine običajno prehodne narave.
Ker imam sama očitno zelo močan refleks, sem po obeh porodih prvi teden ali dva med dojenjem stiskala zobe od bolečin v dojkah, zadrževala solze in na trenutke komaj še dojila. Nikakor nisem mogla razumeti, kako je dojenje lahko tako boleče. Na srečo so bolečine z navalom mleka počasi pojenjale in med dojenjem sem se lahko sprostila in celo »zaspala«.
Sorodniki, prijatelji, patronažna vsi so bili polni nasvetov. »Nimaš zadosti mleka.« »Dojenje je vzrok za otrokov jok.« »Daj mu čaj, pa ga boš odvadila dojenja ponoči.« Kot novopečena mama bi morala biti vesela njihovega nasveta, pa čeprav je bilo totalno zgrešeno. Ugotovila sem, da je pametno poslušati le nasvete za to usposobljenih svetovalk za dojenje (La Leche League), ki imajo edine ustrezno izobrazbo in dovolj izkušenj, da lahko dajo prave nasvete.
5 Pijte veliko tekočine.
Pa ni potrebno, da je to ravno čaj za dojenje, polenta z mlekom ali pivo. Za tvorbo mleka je potrebna zgolj tekočina, zato je najboljša kar voda ali pa nesladkan čaj. Primerna hidracija pa je poleg tvorbe mleka potrebna tudi za dobro počutje mamice.
6 Dojenje spodbuja krčenje maternice, kar povzroča bolečine.
Dojenje povzroči intenzivno krčenje maternice, kar pripomore k manjši krvavitvi in vračanju maternice v prvotno obliko. Bolečine so bolj intenzivne z vsakim naslednjim porodom. K sreči krči izvenijo v prvih dneh po porodu.
7 Krivulje pridobivanja teže so osnovane na podatkih dojenčkov, hranjenih po flaški.
Nič ne more bolj udariti v srce mlade mamice kot besede, da dojenček ne pridobiva dovolj teže. Dojeni otroci so običajno (ne vedno) bolj vitki in tehtajo manj od zalivančkov. Vendar se rado zgodi, da glede na standardizirane krivulje pridobivajo malo, kar pa ne pomeni, da je to premalo, je le manj kot običajno pridobivajo težo zalivančki. Preden začnete dojenčku dodajati kakšno mlečno formulo, povprašajte za nasvet, pri tem pa upoštevajte, da na žalost tudi patronažna sestra in včasih celo pediater nimata zadosti znanja o dojenju in pridobivanju teže dojenih otrok.
8 Dojenje nima nekega ritma.
“Dojenčka je potrebno hraniti na 3 ure,” je najpogostejši nasvet. Sama sem bila zato nemalo presenečena, ko se je sin dojil na uro, uro in pol ali celo manj kot uro. Mislila sem, da imam premalo mleka in zato je tako pogosto. Ko pa sem izvedela, da dojenček pri vsakem obroku poje ravno toliko kot rabi, da imajo dojenčki zelo majhen želodček, ki se hitro izprazni, in da se mamino mleko prebavi v uri in pol, mi je bilo hitro jasno, da je veliko bolj običajno, da bo dojenček lačen že po 2 urah kot pa šele po 3 ali več.[/number]
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Po treh (veliko in dolgo dojenih)otrocih lahko rečem še to, da je dojenček od dojenčka povsem različen. Tako po intenzivnosti sesalnega refleksa, po pogostosti dojenja kot po krivulji pridobivanja teže.
Sprašujem se, zakaj so vedno objavljeni samo članki o dojenju oz. o tistih mamicah, ki lahko dojijo?! Pri nas imamo tudi majhnega fantka, ki pa ga kljub veliki želji in trudu nisem mogla dojiti več kot 14 dni. (Seveda sem bila v nosečnosti prepričana, da bom jaz lahko dojila.) Zakaj ne? Ker enostavno ni bilo dovolj mleka. Razumem, da traja nekaj dni, da mamica dobi mleko, a jaz sem ga imela res zelo malo, potem sem pa dobila še mastitis … In ravno zaradi obilice člankov, ki govorijo o dojenju kot o nečem, kar pa MORA steči oz. vsaki mamici uspeti, sem imela kar precej težav sama s sabo in z občutkom, da nisem dobra mama itd. Ko se sedaj pogovarjam z mamicami, ugotavljam, da nisem edina, pri kateri dojenje ni bilo možno. Razumem, da je dojenje najboljše za otroka, a ker je člankov o tem takoooo veliko vse tiste mamice, ki dojiti ne moremo, dobimo slabo vest, občutek nemoči, nezmožnosti …
Žal mi je,da nisi mogla dojiti. Nekoč sem brala v enem članku, da bi morale biti mamice ponosne na vsako kapljico mleka, ki so jo uspele oddati svojemu dojenčku.
Sama sem kako leto nazaj bila v oporo dvema prijateljicama, ki sta imeli težave z dojenjem (jaz večjih nisem imela (ok, v začetku boli, imela sem mastits, pa tudi glivice, ampak hujšega ni bilo). Ena je po kakih dveh mesecih obupala, pri drugi je dojenje takrat šele dobro steklo. Je imela tista, ki je nehala res slab občutek in me je spet klicala. Ampak sem ji povedala, da je lahko ponosna nase, da je, tako kot ti, vložila več truda, kot večina mamic, ki nima težav z dojenjem. In občutek krivde je krivica do tebe. Rečeš si: “Hej naredila sem vse, kar je bilo v moji moči, sem dobra mama zato in zato, dojenje pač ni šlo…!”
Pogostost člankov o dojenju pa podpiram. Poznam ogromno deklet, mamic, ki bi se lahko malo potrudile, stisnile zobe, ali poiskale svetovalko, pa nehajo dojit, ker jih malo boli, ker se jim ne da, ker bodo imele povešene joške (ja, tudi take so)… In če ta osmi članek eno od teh mamic prepriča, da ravna drugače je nekaj dosegel, kajne?
Je pa tale članek res dober in se z njim lahko precej strinjam.
PS: Moj znanec je bil čisto malo dojen, pa je cvet inteligence in ne pomnim, da bi bil kdaj bolan, tako, da so tudi izjeme…
Vse dobro ti želim, svoja fanta pa fejst pocrkljaj in polupčkaj, da nadomestiš povezovanje 🙂
no ravno prava tema zame 😉 sama sem šla ravno prejšnji teden, ko sva z dojenčico prišle domov iz porodnišnice, skozi krizo dojenja. no upam, da je hujše za mano. to, da v prvih dneh ni dosti mleka mi je ostalo v spomino od prejšnjega poroda in sem otroka prepustila sestram, da so jo 1-2 krat na dan nahranile po steklenički, ker se pri meni ni najedel in sem komaj še gledala od neprespanosti. potem pa je 5. dan prišlo do navala mleka in dojki sta začeli zatejati, bradavici pa boleti. zato sem posegla po črpalki in celo dvakrat dala piti načrpano mleko. a ker sem se bala, da flaške in črpalka niso dovolj sterilne (po prekuhavanju), sem se potrudila, stisnila zobe in najprej dojila po dojki, ki ni bila tako otečena. ker sem imela iz prvega poroda izkušnjo mastitisa, me je bilo zelo strah,da se zgodba ponovi, zato sem stiskala in masirale dojke. naredila pa sem napako, da sem enkrat probala še z ledenimi obpladki. to je samo poslabšalo stanje. šele namakanje v topli kopeli je sprostilo mleko iz dojke.
Maja ima prav. to so informacije, ki bi jih bilo fajn dobiti še pred porodom.
priznam, da si tudi sama večkrat zaželim, da bi imela dojiljo ali nekoga, ki bi otroka hranil po flaški, jaz pa bi se lahko ponoči naspala. sicer pa se zdaj po 10 dnevih stanje umirja, proizvodnja mleka se je zmanjšala.
Mičkeno off. Čestitam, Andy. Doborodošlica mali kapitanki. :cheer: od srca ti želim, da se čimprej dobro naspiš.
andy čestitke
Andy tudi jaz ti čestitam za malo dojenčico. Fajn se cartajte, pa poročaj kaj, kako vam gre. Upam, da je starejša sestrica tudi lepo sprejela “tamalo”.
hvala za čestitke.
tavelika obužuje dojenčke in bi sestrco kar naprej božala in lupčkala, vendar to počne na malo preveč grob način in jo moramo nadzorovati.
na začetku sem jaz jamrala, da je mož nestrpen do tavelike, ko je zganjala vragolije (videli smo se le zvečer, ko je prišla z vrtac in varstva pri babici). po 4 dnevih počitnikovanja pri moji mami smo bile pa vse štiri fejst zamtrane,zlasti jaz, ker nisem imela miru in se mi je tavelika kar zamerila. dobila sem odpor do nje, ker tamala je pa res priden dojenček in tako mejčkena.
tako, da sedaj, ko še nabiram moči in ne morem ven, je velika v varstvu in smo skupaj le kakšne dve uri zvečer in se ji takrat probam posvetiti, saj se tudi ona zdaj obnaša kot dojenček.
upam, da se stanje izboljša, ker drugače bo divje pri nas :s
2- mleko mora prvo nastati oz. se mlečne žleze aktivirati da pride do nastajanja mleka
4- kar vela tudi zame; lahko j ebiti pameten za druge
8- otrok ni narejen po nekem ritmu, ampak ko je lačen hoče jesti. Njegova osnovna potreba, da preživi.
Manjka se kaksen link in kaksna uporabna literatura..
Bom jaz dodala to, kar mi je manjkalo:
1. Forum Svetovalk La Leache League na med.over.net:
http://med.over.net/forum5/list.php?94
Se posebej pa tema> Pogosta vparasanja, kjer dobite hiter odgovor na vprasanja:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4543920
2. Knjiga: Breastfeeding book, Zakonca Sears
LP
re:
Mene se je najbolj dotaknilo
1. svetovalke La Leache League na med.over.net, dojenje.net in http://www.llli.org
2. Sears:The birth book in The breastfeeding boook
3. Ksenija Šoster Olmer: Dojenje in materinstvo iz srca