Okoli tretjega leta se začne otrok zavedati svojega lastnega jaza in začne uveljavljati svojo voljo. Trma je normalen razvojni pojav, ki je odraz otrokovega osamosvajanja.
Kdaj se začne obdobje trme, je odvisno od otroka. Pri nekaterih se trma začne že pri enem letu, pri drugih pa začetke trme opažajo šele v otrokovem tretjem letu. Seveda pa se obdobje trme ne začne nenadoma in se prav tako nenadoma ne konča.
Trma je povsem naravna in nujna reakcija, ki je izraz razvijajoče se osebnosti in lastne volje. V drugem letu postanejo malčki neizmerno radovedni. Hkrati narašča njihova lastna volja, ki pa je še ne vodi razum. Tako hočejo več, kot zmorejo in to razhajanje v njih povzroča hudo napetost, posledica česar je trma.
Trma se lahko kaže na različne načine. Nekateri otroci se mečejo ob tla, drugi divje tekajo po sobi in vreščijo, tretji jokajo, četrti vpijejo na ves glas in se ne pustijo prijeti.
Otrokova trma ni njegova slabost ali značajska napaka, temveč le razvojna značilnost, ki je pomemben most k nadaljnjemu dozorevanju. To je prvi pomemben izraz otrokove razvijajoče se osebnosti z lastno voljo. Trma je tudi otrokova želja, da bi zavestno vplival na okolje okoli sebe in ga spreminjal. Zato v takih primerih najbolje ravnamo, če smo čim bolj strpni in razumevajoči.
Če se zavedamo, kaj se v otroku dogaja, bomo trmo laže prenašali in nas ne bo skrbelo, da nas želi otrok jeziti. S trmastim vedenjem nam zdrav otrok nakazuje, da hoče biti samostojen človek in bitje z lastnimi hotenji.
Trma je razvojna značilnost otrok in je ravno zato dobro, da jo poznamo malce globlje. Pomembno je poznati vzroke, ki pospešujejo napade trme in jih delajo intenzivnejše. Če jih poznamo, se jim laže izognemo, trma pa nas ne more presenetiti.
