Pred kratkim je eden od sinov zaradi nemirnega sedenja za mizo razbil kozarec. Vdih. Izdih. To so tiste tri sekunde, ko se podzavest utrujene mame odloča, če bo sprožila glasen ali »se zgodi« odziv.
Sama nase sem bila ponosna, ko sem v tisti pozni uri mirno vzela metlo in rekla: »Kozarce pa res še prodajajo.« Toda kolikokrat v preteklem letu sem norela ob razbitih skodelicah, krožnikih in kozarcih!
In kolikokrat sem ob tem razbila košček otroškega srca. In tega je nemogoče »novega kupiti«.
Kakorkoli, ob koncu leta je primeren čas za inventuro. Za popis kozarcev in srca.
Za inventuro je navadno določen vodja inventure ter popisovalci. Določila sem ekipo dveh. Globoko vdihnila in začela.
No, sva začela. Jaz in On. Lepo po vrsti.
Osnovna sredstva
Osnovna sredstva se delijo na opredmetena in neopredmetena.
Torej vse otipljivo in neotipljivo iz vsakdanjega življenja, kar v našem srcu zaseda glavno, osnovno mesto. Zame so to v prvi skupini ljudje in v drugi vrednote.
Ljudje v moje življenje prihajajo in iz njega odhajajo. Srce pa beleži zgolj prihode. Kdor pride, ostane, tako rekoč gre za stalni prirast. Najsi prinašajo veselje ali neprijetne občutke, za ljudi v srcu žal ne obstaja tipka »briši«. In kdor pride, me uči ljubezni, hvaležnosti, potrpežljivosti, odpuščanja.
Za odnose z njimi je treba skrbeti. Z nekaterimi je enostavno in lepo, z drugimi je … no, težje. Sem znala spoštovati, ceniti, preprosto ljubiti? Sem znala sprejemati?
Sem kakšnemu talentu spregledala vrednost in ga pustila na polici, da se zapraši?
Neopredmetena osnovna sredstva v naših srcih pa so vrednote. Vera, družina, izobrazba, dobro ime, denar, zdravje. Vrednote posameznika so različne, skozi leta se spreminjajo, pomikajo se po lestvici navzgor in navzdol. Nekatere pridejo na novo, spet druge za vedno zapustijo seznam. In konec leta je primeren čas, da pregledamo seznam vrednot, preverimo, če so vse na pravem mestu, če še »delujejo«.
Se je tekom leta kateri vrednoti zmanjšala vrednost? Je bila katera na novo dodana na seznam? Sem živela leto v skladu s postavljenimi načeli? Sem katero tako zanemarila, da bo potrebno vložiti veliko truda, da bo spet »uporabna«?
Zaloge
Zaloge so tisto, kar prodajaš, podarjaš, s čimer delaš, kar razvijaš, s čimer ustvarjaš nek prihodek. Talenti, torej. Jih imam več ali manj kot lani? Kako sem jih porabila? Sem kakšnega na novo razvila?
In, ko jih enkrat popišem, grem dalje – sem z njimi ravnala kot pravi gospodar? Sem jih predrago kupila in prepoceni prodala in s tem ustvarila minus »na računu«? Sem kakšnemu talentu spregledala vrednost in ga pustila na polici, da se zapraši? Sem kakšnega izkoristila preveč zase in premalo za druge? Sem v minusu ali v plusu od takrat, ko so mi bili zaupani?
Terjatve in obveznosti
In nato sva popisala še terjatve in obveznosti. Na koncu. Ker mi niso ljube.
Koliko obveznosti mi je ostalo neporavnanih v preteklem letu? Koliko je neizpolnjenih obljub? Družini, prijateljem, sodelavcem. In nenazadnje, Njemu? Kolikokrat trdno sklenemo in v zameno za pomoč marsikaj obljubimo, ko pa se zjasni in zdani, na to pozabimo?
Kolikokrat trdno sklenemo in v zameno za pomoč marsikaj obljubimo, ko pa se zjasni in zdani, na to pozabimo?
Koliko pa imam terjatev do drugih? Oziroma, bolje, koliko mislim, da imam terjatev do drugih? Ali še drugače – koliko pričakujem, da mi bodo poplačali? Znam družini in drugim služiti povsem brez zahtevanega plačila? Znam še pomagati drugim brez preračunljivosti? Ali sem si morda naskrivaj beležila vsa svoja dobra dela in so sedaj zapisana v terjatvah srca? Jih zmorem vsaj – odpisati?
Menim, da mi je tudi On še kaj dolžan, ker sem se kdaj vestno držala njegovih zapovedi?
»Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« (Lk 5, 20)
Ko sva tako pregledovala zaloge srca, sem na momente med policami hodila ponosno, z dvignjeno glavo, češ: »Kar poglej, vse »štima«!«. Spet drugič s pogledom, zazrtim v tla. Za marsikaj ni bilo dobro poskrbljeno, marsikaj pozabljeno, slabo negovano, načrtno prezrto.
Na končnem poročilu je vse jasno pisalo – kaj je in česa ni, kje je stanje pozitivno, kje je negativno. Da odpusti, kjer se zadeve ne ujemajo, je rekel. Da mi zaupa, da bom uskladila, da bo prav. Naj naredim pogosteje kakšno vmesno inventuro, da ne bo toliko odstopanj, je svetoval.
V novo leto se tako podajam z na novo pospravljenimi in urejenimi prostori srca. In kot vsako leto, trdno sklenem: »Letos bo manj nereda!«
foto: ikonomiks.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!