Evropske poslance skrbi morebitna krepitev zaščite nerojenega življenja v Evropi

Vir: Shutterstock

Pretekli četrtek je Evropski parlament s 324 glasovi za, 155 proti in 38 vzdržanimi sprejel resolucijo, v kateri “ostro obsoja” sodbo vrhovnega sodišča ZDA o splavu v zadevi Dobbs proti Jackson Women’s Health Organisation in poziva k vključitvi “pravice do splava” v Listino o temeljnih pravicah Evropske unije.

Kadarkoli se v svetu razpravlja o omejitvah splava, Evropski parlament glasuje o resolucijah, ki se nanašajo na to.

Čeprav ne gre za nenavadno resolucijo, je le-ta bila v medijih deležna velike pozornosti. Pred manj kot mesecem dni je Evropski parlament sprejel podobno resolucijo, v kateri je vnaprej obsodil prihajajočo sodbo vrhovnega sodišča ZDA in pozval k vključitvi “pravice do splava” v Listino.

Kadarkoli se v svetu razpravlja o omejitvah splava, Evropski parlament glasuje o resolucijah, ki se nanašajo na to. Ta besedila se nanašajo na države zunaj Evrope; niso zakoni, niti niso zavezujoča. Po poročanju Evropskega centra za pravo in pravičnost, je bilo v četrtkovi resoluciji  zapisanih veliko nesmislov in “prekopiranih” argumentov iz prejšnjih resolucij.

Zahteva, obsojena na neuspeh

Zahteva Evropskega parlamenta, da se pravica do splava vključi v 7. člen Listine o temeljnih pravicah, ni logična iz treh razlogov, ki nimajo nič opraviti s temeljno razpravo o splavu:

1.) Za spremembo te listine je potrebno soglasje. Podpisati in ratificirati ga morajo vse države članice EU, vključno z več državami, kot so Poljska, Madžarska, Malta in Ciper, ki ideji nasprotujejo.

2.) Predlog za spremembo ne bi bil združljiv s samo listino. Listina se uporablja, kadar države članice izvajajo pravo Unije in ne more preseči pristojnosti EU (51. člen). Kot je lani ponovno poudarila Evropska komisija, je splav stvar držav članic, saj je del zdravstvene politike, ki pa ni v pristojnosti EU.

3.) S pravnega vidika, če pogledamo vse pogodbe in sisteme o človekovih pravicah po svetu, splav nikjer ni pravica. Obstaja »pravica do življenja«, ki je zaščitena, obstaja celo mednarodna zaščita otrok pred rojstvom. Toda pravice do splava ni, ker je taka pravica nezdružljiva s človekovimi pravicami.

Človekove pravice se ne ustvarjajo, ampak se priznavajo

Ob razpravah iz prejšnjega tedna je Grégor Puppinck, direktor Evropskega centra za pravo in pravičnost, sodeloval na konferenci v Evropskem parlamentu, da bi poslance spomnil na marsikatero resnico o človekovih pravicah in laž o splavu. Kot največjo laž je izpostavil zanikanje obstoja splavljenega otroka. Prav tako je poudaril ključni razlog, zakaj splav nikoli ne more biti subjektivna »pravica«: nihče ne more imeti samovoljne pravice do obstoja »drugih«.

Pri razumevanju človekovih pravic je Puppinck še pojasil, da človekove pravice ne ustvarjajo sodniki in parlamenti, saj te obstajajo že vnaprej. Ljudje jih razglašajo in priznavajo, vendar jih ne ustvarjajo. Človekova pravica je le jamstvo, ki ga država nudi vsakemu človeku, da bo spoštovala njegovo zmožnost uresničevanja zmožnosti človeške narave. V tem oziru človekove pravice ne zagotavljajo ničesar, ampak ščitijo izvajanje človeških sposobnosti, s katerimi se uresničujemo kot človeška bitja.

Resolucijo je obsodila tudi Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), ki je ob tem posvarila pred polarizacijo ter promoviranjem »radikalnih političnih agend«.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.