Dojenje povezuje mater in otroka

Dojenje je za dojenčka najbolj naraven vir hrane in varnosti. Za mnoge matere je dojenje izpolnitev tega, kaj pomeni biti ženska. Nosečnost, porod in dojenje sestavljajo posebno obdobje v našem življenju – povezano z izjemnimi čustvi.

Pričakovanje otroka prinaša s seboj nenadno spoznanje, da naše življenje ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Prepoznavamo potrebo, da se moramo več naučiti o tem, kaj pomeni biti mati, lahko pa čutimo tudi dvome in negotovost, ali bomo zmogle.

Kaj je materinstvo? Materinstvo pomeni skrbeti za dojenčka, komunicirati z njim in ga spodbujati, da tudi on komunicira z nami. Vključuje vse, kar storimo, da bi bil naš otrok zdrav in da bi lepo rasel, da bi se razvijal tako telesno kot duševno.

Dojenje je neprimerljiva oblika komunikacije med materjo in otrokom. Vanj so vpleteni vsi čuti. Dojenček okuša materino mleko. Prepoznava jo po vonju njene kože in njenega mleka. Izkuša občutek bližine, tako da čuti stik z njeno kožo. V položaju za dojenje jo lahko z lahkoto gleda v oči. Sliši njen glas. Vsakič, ko dojimo dojenčka, mu sporočamo: »Da, ljubljen si. Na varnem si. Dobro ti gre!« in seveda nam on sporoča nazaj, da se čuti ljubljenega in potolaženega. To je za oba zelo tolažilna in poučna izkušnja.

Matere že od nekdaj tolažimo dojenčke na prsih. Vemo, da lahko nekaj minut dojenja potolaži izbruh močnih čustev, kot so strah ali jeza. Za otroka ni nič bolj tolažilnega kot to, da je v bližini svoje matere in da okuša njeno toplo mleko.

Bližina in intimnost dojenja vam omogočata, da hitreje in z večjo gotovostjo začutite, kaj čuti in potrebuje vaš otrok in vam pomagata, da ga uslišite. 

Dobro materinstvo pomeni, da dojenčku dovolimo, da je dojenček, da sprejmemo, da so njegove želje njegove resnične potrebe. Pomeni, da ga pestujemo, kadar je preveč sit za dojenje, a še ni pripravljen zaspati. Pomeni menjati pleničke in se igrati ku-ku. Pomeni znati prepoznavati, da ima vsak otrok nepotešljivo potrebo po tem, da je ljubljen, tak kot je – edinstvena osebnost. Ko bo rasel, se bodo njegove potrebe spreminjale.

Materinstvo ni nekaj, česar se naučimo iz knjig. Lahko vam sicer na primer povemo, da je večini dojenčkov všeč, da so toplo zaviti in da jih pestujemo. Lahko vam povemo, da pri treh mesecih večina dojenčkov hrepeni po družbi. Radi so v središču družinskega dogajanja. To so lahko popolnoma resnične trditve za večino dojenčkov, toda vašemu novorojenčku bo morda bolj všeč, da bo imel proste noge in roke, trimesečnik pa se bo v hrupnem okolju obupno počutil in se hitro utrudil. Toda to lahko ugotovite le vi. Prisluhnite mu in bodite občutljivi na njegove potrebe.

Občutljivost pride s časom, ki ga preživite z dojenčkom, a se razvije hitreje in v večji meri, če ga dojite. Bližina in intimnost dojenja vam omogočata, da hitreje in z večjo gotovostjo začutite, kaj čuti in potrebuje vaš otrok in vam pomagata, da ga uslišite. Veselje materinstva rase z vsako izkušnjo globoke naklonjenosti, ki je tako naravna med doječo materjo in njenim otrokom; vsakič, ko bolj razumemo otrokove potrebe in bolj ko pridobimo zaupanje v svojo sposobnost, da jih lahko zadovoljimo.

Dojenje ni zagotovilo za dobro materinstvo in hranjenje po steklenički ga ne izključuje. Najpomembnejša je ljubezen, ki jo damo otroku in dejstvo, da se po najboljših močeh trudimo, da bi bile dobre matere.

Mary White, ena od ustanoviteljic organizacije La Leche League, mednarodne zveze za dojenje, nas opominja: »Vse se ves čas učimo. Še vedno se vzpenjamo po lestvi in vse imamo pred seboj še dolgo pot. Toda prav za vsako od nas velja, da se lahko največ naučimo prav od svojega otroka; poslušajmo ga. Dajajmo se mu; z dajanjem rastemo, kot matere in kot ženske. Ko ga gledamo, kako rase in se razvija, smo priča dosežku, ki nam vzbuja ponos.”