Dijaki spodudili k pogovoru o duševnem zdravju in (samo)pomoči

Včeraj so dijaki in zaposleni na Gimnaziji Kranj organizirali predavanja strokovnjakov in delavnice na temo duševnega zdravja. Poseben dan, ki so ga temu posvetili, so poimenovali Dan za mentalno zdravje, na kratko Dan ZaMe. Za njegovo organizacijo so se odločili, ker so v času epidemije opazili porast duševnih stisk mnogih gimnazijcev ter želeli odpreti pogovor o duševnem zdravju. Organizacijsko ekipo so sestavili kar dijaki sami.

Dan ZaMe je sestavljal najprej predavanja, na katerih so mladim spregovorili Jani Prgič, Sara Pavlović, Matej Tušak, Miha Kramli, Andreja Glavač in Tristan Rigler, predavanjem pa so sledile še interaktivne delavnice, namenjene sprostitvi in skrbi zase. Projekt je bil posledica opažanja porasta prisotnosti duševnih stisk dijakov in številnih klicev staršev in dijakov, ki se na šolske delavce obračajo s stiskami.

O duševnem zdravju je potrebno najprej spregovoriti

Ni potrebno čakati na to, da nekaj naredijo drugi, temveč je tudi v času epidemije mogoče samoiniciativno narediti marsikaj, da bi nam bilo lažje, bi se bolj znašli in bi čim bolj ohranjali svoje zdravje in dobro počutje.

Dijaki so prepoznali, da je potrebno o pomenu mentalnega zdravja najprej spregovoriti. Prepričani, da nihče ne bi smel čutiti strahu in sramote, ker potrebuje pomoč in jo želi poiskati, so tako z dogodkom odprli razpravo na to temo. Želijo si, da bi pogovor o duševnih stiskah, skrbi za duševno zdravje in možnostih (samo)pomoči postal nekaj običajnega – še posebej v času, ko se ljudje, tudi mladi, s takšnimi stiskami srečujejo pogosteje.

Dan so dobro sprejeli tudi dijaki. Janja Jesenko iz 3. letnika je tako dejala, da ji je dan »omogočil dostop do boljšega razumevanja osebnih stisk, kot tudi do razumevanja same sebe«. Naučila se je, da mentalne težave in ovire ne prizadenejo le najstnikov, temveč različne ljudi. Sklenila je, da se bo na pomen mentalnega zdravja in dobrega počutja spomnila tudi v najbolj stresnih življenjskih situacijah.

Kako si pomagati, ko se ne počutiš dobro, kakšen je pomen gibanja, ohranjanja stikov, rutine …

»V spominu mi najbolj ostaja opomin, da kljub situaciji lahko ostanemo zdravi in veliko sami prispevamo k našem mentalnem zdravju. Seveda, pa sem spoznala tudi veliko novih načinov, kako si pomagati, ko se počutim slabo,« je dejala dijakinja drugega letnika Lara Škulj.

Dijakinja Živa Mesec, ki je na dogodku sodelovala kot povezovalka predavanja psihologa Tristana Riglerja, je poleg predstavitve duševnih bolezni (depresije in anksioznosti) od predavanja odnesla tudi praktične nasvete, kako pomagati sami sebi. Udeležila pa se je tudi delavnice, v sklopu katere je obiskala bližnji hrib ter tako naredila nekaj zase. Poleg znanja ji je dan dal tudi dodatnega zagona in motivacije ter zaupanje, »da bo vse to enkrat minilo, do takrat pa se vsak posameznik lahko trudi po najboljših močeh, da si čim bolj olajša situacijo«.

Mladi dajejo zgled

Dijaku Janu Ajdovcu pa je dogodek odprl nov pogled na življenje v izolaciji ter mu pomagal najti novo pot za lažje preživetje karantene. »Ugotovil sem pomembnost gibanja, ohranjanja stikov in rutine. To novo znanje mi bo pomagalo vzpostaviti rutino, katera bo uredila trenutni kaos v mojem trenutnem življenju in ga ponovno postavila na pravo pot,« je dejal.

Poleg pozitivnih odzivov so dijaki dali tudi zgled drugim šolam in posameznikom, da ni potrebno čakati na to, da nekaj naredijo drugi, temveč je tudi v času epidemije mogoče samoiniciativno narediti marsikaj, da bi nam bilo lažje, bi se bolj znašli in bi čim bolj ohranjali svoje zdravje in dobro počutje.

V primeru, da duševnih stisk, se po pomoč lahko obrnete tudi k nam. Našim terapevtom lahko zastavite vprašanje, prav tako pa je na voljo tudi terapevtska pomoč.