Dani in Vilma Siter: V zakonu se ne moremo kar “izklopiti”

Prva gosta prazničnih večerov ob 10. obletnici Družinskega centra Mir sta bila zakonca Dani in Vilma Siter. Spregovorila sta o pomenu nenehne skrbi za zakonski odnos. Naslednji teden sledi predavanje Aleksandra Zadela: »Kako motivirati otroka?«

Zakonca Dani in Vilma Siter sta spregovorila iz svoje dolgoletne zakonske izkušnje pa tudi izkušnje dela z mnogimi pari v društvu Družina in življenje. Izbrali smo 7 poudarkov iz njunega predavanja:

1. Ustvarjeni smo po popolni ljubezni

Bog je pridržal zase ime Bog Oče, saj je odnosno in ljubeče bitje. V samem Bogu se dogajajo odnosi in podarjanje. Po tej popolni ljubezni smo ustvarjeni ljudje in drug drugega tudi potrebujemo. Človek je ustvarjen za osebne odnose. O tem govori tudi bolečina, ki jo izkušamo od razhodih.

2. Rast začne, ko se soočimo z različnostjo

Pravi čudež je, da se najdeva prav midva med milijoni ljudi na svetu! In pravi čudež je, da sva še skupaj, če pomisliva, kako različna sva si. Različnost je lahko zelo zahtevna, a v resnici je dobro, da drugi ni takšen, kot bi si želeli.

3. Podarjen sem, da zdravim rane

Naproti si lahko prideva kot dva ranjena otroka, ki potrebujeta nežnost in milino. Koliko ljubezni zakonec ni dobil kot otrok? Jaz sem ženi podarjen, kot tisti, ki ji zdravi rane, jaz sem možu podarjena kot tista, ki mu zdravi rane.

4. Zakonska obljuba je temelj najine odgovornosti

V trenutku, ko rečem: »Sprejmem tebe!«, se odločim. Po nekaj letih začnejo eni razmišljati, če je zakonec res pravi. Toda morali bi razmišljati: »Kako bom jaz ženi pravi, kako bom jaz možu prava?« Ni pomembno samo to, da si pripadava, ampak da je med nama zaveza, ki prenese vse spore. Če bi sledili samo čustvom, potem bi šel vsak zakon narazen. V zakonu pa obnavljamo odgovornost do tega, kar smo obljubili.

5. Zakon je živeti edinost

Edinost ne pomeni, da jaz postanem ti ali ti jaz, ampak da si pripadava, in ostaneva jaz in ti. V edinosti nama ni vseeno, kako se drugi počuti. Kadar ni edinosti, tudi sreče ni. Izvir edinosti najdeva v Bogu, saj v Njem ne more priti do razkola. Moj zakonec je tako kot jaz nepopoln, zato potrebujeva Njega, ki je popoln. On je temelj najine zaveze.

6. Kako odnos med nama ostaja živ?

Tako, da se učiva drug drugemu dati priznanje, zahvalo. Kadar mi je to težko narediti, moram vaditi. V najinem odnosu moram biti osredotočen, navzoč. Ne morem se kar »izklopiti«. Za ta odnos je vredno zapravljati čas. Včasih se zdi, da se nimava o čem pogovarjati, pogovor kar zamre – a tudi ta čas ni vržen stran.

7. Ne dovolimo, da zakon postane rutina!

Zakon je vreden, da vanj investiramo čas, napore v smislu pridobivanja znanja, izobraževanja. Kot možje, žene, matere, očetje se ne bomo nikoli upokojili. Govorimo o doživljenjskem poklicu. Vsi smo povabljeni, da zakonski odnos nenehno negujemo, da nam ne spolzi skozi roke, da se ne presuši …

Pripravila: s. Polonca Majcenovič, DC Mir

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja