Bioetika in sodobna embriologija

Izida nove knjige o bioetiki sem se razveselil, saj so knjige s tega področja v Sloveniji zelo redke, a me je v marsikaterem pogledu žal razočarala.

Knjiga Bioetika in sodobna embriologija, Izhodišča za razpravo ameriških avtorjev Scotta Gilberta, Anne L. Tyler in Emily Zackin je na slovenski prevod čakala osem let. Glede na hitro razvijajočo se znanost na področju embriologije torej ne gre za najsodobnejše delo, a je še vedno še kako aktualno.

Delo, ki je napisano v poljudno-strokovnem jeziku in je v prvi vrsti namenjeno študentom biologije in medicine, predstavlja nekakšen preplet razlage bioloških in medicinskih postopkov na področju posredovanja življenja ter navajanja različnih etičnih pristopov in mnenj do posameznih tematik.

Tako se najprej dotika razvoja človeka v maternici in vprašanja, kdaj se prične človekovo življenje, obravnava umetno oploditev, etično dilemo genetskega določevanja otrokovega spola in kloniranja. Obravnava vprašanja raziskovanja in zdravljenja z matičnimi celicami ter spreminjanja človekovih genov. Zaključi pa s spraševanjem, kaj je na področju človeške reprodukcije normalno ter z drugimi etičnimi dilemami.

Knjiga ne podaja odgovorov na bioetična vprašanja, temveč je namenjena pregledu nekaterih mnenj in argumentov, ki lahko služijo kot izhodišče nadaljnje razprave in raziskovanje.

Privilegiranje etičnih mnenj

Knjiga me je dvakratno razočarala: prvič glede na napoved slovenskih založnikov in drugič glede na obljube avtorjev v predgovoru knjige.

Pri založbi Pipinova knjiga so zapisali, da gre za »poljudno-strokovno knjigo«, ki je »namenjena predvsem bodočim staršem, ki se srečujejo z raznovrstnimi težavami«. Ob branju se je pokazalo, da je ta opis žal zavajajoč. Avtorji sami namreč že v prvem odstavku predgovora zapišejo, da je knjiga v prvi vrsti namenjena študentom biologije in z njo povezanih tem. Starši bodo tako v njej našli bolj malo rešitev za njihove težave. Poleg tega “poljudna strokovnost”, namenjena splošni populaciji bodočih staršev, pomeni nekaj drugega kot “poljudna strokovnost”, namenjena študentom obravnavane tematike. Rezultat je, da branje še zdaleč ni tako lahkotno, kot bi si ga predstavljali ob besedah založnikov.

Še bolj me je zmotilo “subliminalno” privilegiranje etičnih stališč, ki so tudi prepričanja avtorjev. Glede na poudarek na raznolikosti etičnih prepričanj – pri vseh temah so navedena različna mnenja glede bioetičnih dilem – sem pričakoval, da se bodo avtorji v knjigi vzdržali podajanja svojih moralnih drž in mnenj. Zdi se, da so se za to trudili, a jim ni uspelo ravno najbolje.  

Jasno je na primer, da avtorji ne le podpirajo legalizirani splav, temveč da jih tudi močno moti “pro life” gibanje, ki splavu nasprotuje. Pripadnike gibanja tako obtožijo, da »opredeljujejo spočetje kot začetek življenja človeka, medtem ko se kasneje, po rojstvu, ne posvečajo ne dolžini in ne kakovosti človekovega življenja«, zato bi se lahko imenovali kar »zagovorniki pravic zigote« (str. 39). Ne le, da je izjava neresnična, saj pro life gibanje ni omejeno le na nasprotovanje splavu, temveč je seveda tudi posmehljiva in nestrokovna …

Kritična distanca

Bi torej knjigo Bioetika in sodobna embriologija priporočil v branje? Pravzaprav ne. V njej je sicer veliko zanimivih dejstev o embriologiji in zgodovini bioetike, a so nekatera prirejena avtorjevim pogledom na svet (npr. trditev, da ni dokazov, da bi bila hormonska kontracepcija lahko abortivna). Vsekakor pa bi bralce pozval h kritični distanci, preverjanju informacij ter ločevanju med znanstvenimi (in zgodovinskimi) dejstvi in mnenji avtorjev.