James Parker, katoliški koordinator XIV. poletnih paraolimpijskih iger, ki se te dni zaključujejo v Veliki Britaniji, predlaga spremembo “zastarele in diskriminatorne zakonodaje o splavu”.
“Če želi Velika Britanija ohraniti pomembno mesto pri nadaljnjih izvedbah paraolimpijskih iger, potem mora resno razmisliti o spremembi svojih zakonov, da ti ne bi več diskriminirali življenja, ki je običajno označeno kot ‘življenje nesprejemljive kakovosti’,« opozarja Parker.
V svojih pogovorih z udeleženci paraolimpijskih iger je bil presenečen nad tem, da se le redki zavedajo dejstva, da bi bili sami ali njihovi soigralci, če bi bili danes spočeti v Angliji, najverjetneje splavljeni. Sam pa je v tem zavedanju na še poseben način doživel celotne igre.
“Veselje v paraolimpijski vasi je otipljivo,« je ob koncu iger o svojem doživljanju športnikov in vasi povedal Parker: »Obstaja kraj, kjer je vsak proslavljen in počaščen, z medaljo ali brez, in vsaka oseba je v službi svojega bližnjega.«
Parker je čas med igrami posvetil tudi neposrednemu pogovoru z nekaterimi športniki in bil nad njimi navdušen. Kljub temu, da je bila vas pokrita z invalidskimi vozički, berglami, telesi vseh oblik in velikosti, je bilo po njegovih besedah tam mogoče občutiti “silno močno strast do življenja, s katero se ne more hvaliti niti še tako slavno mesto.”
Zaradi vsega doživetega je v času, “ko vsa britanska družba in svet praznujeta neverjetne dosežke ljudi s posebnimi potrebami«, pozval krščansko skupnost in vse, ki delijo vrednote o dostojanstvu človeškega življenja, da bi se skupaj obrnili na voditelje in politike ter jim predlagajo spremembo zakonodaje.
»Velika Britanija, s tem, ko gosti igre, omogoča vsem očem sveta, da se odpirajo za čudovite lastnosti in velike zmožnostih ljudi s posebnimi potrebami. Nasprotno pa njena nacionalna zakonodaja izrazito diskriminira vsako novo življenje v maternici, ki bilo lahko le potencialno prizadeto zaradi fizičnih hib, genetskih napak ali mentalne omejenosti.«
In še na nekaj opozarja Parker: »V pripravah na igre je bilo mogoče marsikje zaslediti besedo ‘nadčloveški’, vendar se paraolimpijski športniki ne razlikujejo od drugih ljudi.« Prepričan je, da bi ne le paraolimpijske igre, temveč vsa družba morali dajati večjo težo enakosti med invalidi in ostalimi.
Vir: zenit.org
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!