Foto: Instagram in UINemški nogometni reprezentant Felix Nmecha je z gesto slavljenja Jezusa po doseženih zadetkih sprožil burno razpravo. Čeprav njegova gesta sama po sebi ni v nasprotju z nogometnimi pravili, se ji bo v reprezentanci odpovedal. Ob tem se sprašujem, kje so meje verske svobode v športu in ali smo pri sprejemanju različnih prepričanj res enako odprti do vseh.
Nogomet je že dolgo veliko več kot zgolj šport. Postal je prostor, kjer se srečujejo različne kulture, prepričanja, vrednote, pa tudi družbene in politične kampanje. Na nogometnih igriščih smo spremljali klečanje v podporo boju proti rasizmu, mavrične kapetanske trakove, sporočila proti diskriminaciji in številna druga javna izražanja stališč.
View this post on Instagram
Zato me je v zadnjih dneh nekoliko presenetila razprava, ki jo je sprožil nemški nogometaš Felix Nmecha, član Borussie Dortmund in nemške reprezentance.
Njegovo dejanje? Po doseženem zadetku je pokleknil, z glave simbolično snel nevidno krono in jo položil predse. S tem je želel izraziti svojo vero in sporočiti, da slava ne pripada njemu, temveč Jezusu Kristusu.
Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Nmecha je 7. novembra 2026 na tekmi proti Elversbergu dosegel oba zadetka za zmago Borussie Dortmund z 2:1. Po zadetkih je ponovil gesto, s katero je že pred tem izražal svojo krščansko vero.
Toda težava po mnenju kritikov ni bila toliko v samem slavljenju Boga, temveč v povezavi geste s kampanjo The King’s Return oziroma Kraljeva vrnitev, ki jo uporablja krščanska nogometna mreža Ballers in God.
Ta povezuje profesionalne nogometaše, ki želijo javno pričevati o svoji veri. Po raziskavah nemške javne radiotelevizije ARD pa se z mrežo povezujejo tudi izrazito konservativna verska stališča, med drugim takšna, ki homoseksualnost označujejo za greh in nasprotujejo nekaterim pravicam LGBT-skupnosti.
Odzval se je tudi uradni navijaški oddelek Borussie Dortmund. Poudaril je, da njihova kritika ni usmerjena proti krščanski veri, temveč proti verskim mrežam, ki bi lahko s svojimi sporočili poniževale ali izključevale posameznike zaradi njihove spolne usmerjenosti, identitete ali življenjskih odločitev.
Pri tem je treba povedati tudi nekaj, kar se mi zdi pomembno. Nmecha se je že leta 2023 znašel pod kritikami zaradi objav na družbenih omrežjih, ki so jih številni razumeli kot homofobne in transfobne.
Sam je takšne očitke zavračal, tudi tokrat pa je poudaril, da njegova gesta ni namenjena širjenju sovraštva, diskriminacije ali nestrpnosti. Pojasnil je, da želi z njo zgolj položiti svojo krono pred Jezusa, ki je zanj vir upanja in moči.
Po pogovorih s klubskim vodstvom in nemškim selektorjem Jürgenom Kloppom je pristal, da geste vsaj v reprezentančnem dresu ne bo več uporabljal. In prav tukaj se zame odpira nekoliko širše vprašanje.
Kdaj je izražanje prepričanja sprejemljivo in kdaj postane sporno?
Nimam težav s tem, da športniki opozarjajo na rasizem, diskriminacijo ali krivice, ki jih doživljajo posamezne skupine ljudi.
Prav nasprotno. Zdi se mi prav, da ljudje, ki imajo zaradi svoje prepoznavnosti velik vpliv na družbo, opozarjajo tudi na dostojanstvo vsakega človeka.
Toda hkrati se sprašujem, zakaj se nam zdi povsem običajno, da športnik poklekne v podporo družbeni kampanji, nosi mavrični trak ali sodeluje pri promociji določene vrednote, medtem ko se lahko ob javnem izražanju krščanske vere hitro odpre vprašanje, ali takšna gesta sploh sodi na nogometno igrišče.
Spomnimo se leta 2020, ko je angleška Premier League uradno podprla klečanje nogometašev in sporočila gibanja Black Lives Matter. Pozneje smo spremljali tudi kampanje Rainbow Laces ter mavrične simbole v podporo vključevanju LGBT-oseb.
Toda nevarno se mi zdi, če že samo krščansko gesto začnemo razumeti kot nekaj, kar mora biti posebej upravičeno, pojasnjeno ali celo umaknjeno, ker bi jo lahko nekdo razumel drugače.
Vsa ta sporočila so imela svoje razloge in svoj namen. Mnogi so jih razumeli kot prizadevanje za bolj vključujočo in spoštljivo družbo. Toda ali ne bi smeli podobno razmišljati tudi o človeku, ki želi javno izraziti svojo vero?
Seveda lahko obstaja razlika med osebnim izražanjem vere in promocijo organizacije, katere stališča so za del družbe sporna. To razliko je treba razumeti in je ne želim spregledati. Toda nevarno se mi zdi, če že samo krščansko gesto začnemo razumeti kot nekaj, kar mora biti posebej upravičeno, pojasnjeno ali celo umaknjeno, ker bi jo lahko nekdo razumel drugače.
Prav tako bi bilo napačno trditi, da so bile vse druge družbene geste v športu brez polemik. Tudi mavrični trakovi so bili predmet omejitev in sporov, zlasti na svetovnem prvenstvu v Katarju leta 2022. Morda torej težava ni zgolj v odnosu do krščanstva, temveč v tem, da šport vse težje najde prostor za različna prepričanja, ne da bi vsako od njih takoj postalo razlog za ideološko razpravo.
Ali je mogoče spoštovati človeka, čeprav ne deliš njegovih prepričanj?
Sam sem kristjan. Vera je pomemben del mojega življenja, mojega razumevanja sveta in odnosa do ljudi.
Toda prav zaradi vere se mi zdi pomembno, da znam spoštovati tudi človeka, ki razmišlja povsem drugače od mene. Ki nima enakih vrednot, ki ne veruje ali ki svoje življenje živi drugače, kot ga živim sam. Spoštovanje ne pomeni, da se morava v vsem strinjati. Prav tako ne pomeni, da moram opustiti lastno prepričanje, da bi drugemu dokazal svojo odprtost.
Nobena vera, ideologija ali družbena kampanja ne bi smela biti izgovor za poniževanje drugih.
Če verjamemo v družbo, v kateri lahko vsak človek svobodno izraža svojo identiteto, prepričanja in vrednote, bi morali v njej najti prostor tudi za kristjana, ki po doseženem zadetku poklekne in se zahvali Bogu.
To seveda ne pomeni, da je vsako ravnanje, storjeno v imenu vere, upravičeno. Nobena vera, ideologija ali družbena kampanja ne bi smela biti izgovor za poniževanje drugih. Toda enako pomembno se mi zdi, da človeku ne pripisujemo sovraštva zgolj zato, ker javno izrazi pripadnost veri, katere nauk ali vrednote niso vsem blizu.
Zakaj moramo iz vsake razlike narediti novo bitko?
Ob spremljanju te zgodbe me pravzaprav še najbolj žalosti, kako hitro znamo iz nekega dejanja ustvariti novo družbeno fronto. Na eni strani tisti, ki v nogometašu vidijo žrtev napada na krščanstvo. Na drugi strani tisti, ki njegovo gesto razumejo kot podporo nestrpnim stališčem. In med obema stranema vse manj prostora za pogovor, razumevanje in vprašanje, kaj je človek s svojim dejanjem sploh želel povedati.
Če zagovarjamo svobodo izražanja, jo moramo biti pripravljeni zagovarjati tudi takrat, ko se z izraženim prepričanjem ne strinjamo.
Ali ni nekoliko nenavadno, da lahko človek javno pove, da je njegova vera zanj predvsem sporočilo ljubezni in spoštovanja, nato pa mora svojo gesto opustiti, ker so jo drugi povezali s sporočili, ki jih sam zavrača? Morda je pri Nmechi res mogoče odpreti legitimna vprašanja o njegovih povezavah in preteklih objavah. Prav je, da jih ne prezremo. Toda prav je tudi, da poslušamo njegova pojasnila in ga ne sodimo zgolj skozi očitke drugih.
Ne želim si športa, v katerem bi se morali vsi igralci javno opredeljevati do vsakega družbenega vprašanja. Prav tako ne želim sveta, v katerem bi bilo pomembnejše, kakšno sporočilo športnik izraža po zadetku, kot kakšen človek je v odnosu do drugih.
Želim pa si, da bi bili pri presojanju različnih prepričanj nekoliko bolj dosledni. Če zagovarjamo svobodo izražanja, jo moramo biti pripravljeni zagovarjati tudi takrat, ko se z izraženim prepričanjem ne strinjamo.
Ob zgodbi Felixa Nmeche se zato ne sprašujem toliko, ali bi moral nogometaš po zadetku poklekniti ali ne. Sprašujem se predvsem, ali smo še sposobni sprejeti, da nekdo veruje drugače, razmišlja drugače in svoje vrednote izraža drugače, ne da bi v njem takoj videli nasprotnika.
Ob tem pa je pomembno poudariti, da je tudi ta polemika okoli opisane situacije povzročila, da nogometaši po svetu sedaj v podporo nemškemu nogometašu gole slavijo na enak način, kar lahko najdete na tej in tej povezavi.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!



