Kako naj (doječega se) otroka pripravim na vrtec

Foto: Envato

V teh dneh se vrstijo zadnji sestanki, dogovori in priprave za tisto precej veliko skupino staršev in njihovih malčkov, ki se s septembrom otroke prepuščajo v varstvo vrtcu. To je že na zunaj velik preobrat, dogajanje v srcih in dušah obojih, staršev in otrok, pa itak samo slutimo.

Kaj se dogaja v mami in očetu

V veliki večini gre za izjemno mešane občutke in misli. Po eni strani veselje, da je otrok dobil zanj primerno mesto, po drugi strani dvom, ali je res prav, da gre, ali je zanj to najboljše, ali se bo ujel z vzgojiteljico in prijateljčki …, pa spet zadovoljstvo, da bo mama v službi (verjetno) lahko brez skrbi in hkrati stiska, ko pa je otročiček še tako majhen in tako navezan na mamico. Morda se mama veseli službe in odrasle družbe, ima pa hkrati zaradi tega skrivaj slabo vest. Morda pa mamo skrbi, kakšne razmere jo čakajo v službi in se boji, kako bo to vplivalo nanjo in na celotno družino. Vsekakor so dnevi, preden otrok prvič odide od doma, zelo pogosto napeti in polni dvomov in vprašanj.

Kaj se dogaja v otroku?

Tega točno ne vemo, ker otrok še sam ne razume vsega, sploh pa nam še ne zna povedati. In tako o tem samo sklepamo. Zagotovo pa vemo, da je otrok mamino natančno ogledalo. Vse kar čuti mama, čuti tudi otrok. Če je mama v veliki stiski, je v veliki stiski tudi otrok. Če je mama vsaj za silo pomirjena, je veliko bolj miren tudi otrok. Vsekakor pa ga čaka, za rojstvom, druga največja sprememba v življenju. Še za odrasle velja, da je sprememba službe na lestvici največjih življenjskih stresnih situacij v samem vrhu. In podobno, le veliko intenzivneje, je tudi pri otroku. On racionalno ne more razložiti, zakaj je iztrgan iz domačega okolja in od domačih ljudi. Ne more razumeti, zakaj ga je mama »zapustila«, sprva niti tega ne ve, ali bo sploh še kdaj prišla. Strašljivo mora biti v mali enoletni duši!

Mame vedno znova dobivajo navodilo, da naj otroka odstavijo pred prihodom v vrtec. Pa je res to priporočilo v dobro otroku ali nekaj, zaradi česar bo prve dni lažje vzgojiteljici?

In kako je z dojenimi otroki?

Znanstveno dokazanemu dejstvu, da so dojeni otroci veliko bolje zaščiteni pred novimi mikroorganizmi, s katerimi se bo otrok srečal v vrtčevskem okolju, navkljub, mame vedno znova dobivajo navodilo, da naj otroka odstavijo pred prihodom v vrtec. Vse skupaj je podkrepljeno z razlago, češ da vzgojiteljica ne more uspavati z dojenjem. Pa je res to priporočilo v dobro otroku ali nekaj, zaradi česar bo prve dni lažje vzgojiteljici?

In tako mnogi malčki »izgubijo« mamico in dostop do njenih prsi že v času, ko je mamica še vedno z njimi doma, namesto da bi vse do trenutka odhoda v službo bila tesno ob otročku. Tako se otrokovemu stresu ločitve in tesnobe pred njo pridruži še stres odstavitve od dojenja. Lahko si samo predstavljamo zmedo v mali glavi in srcu.

Izkušnje (moje lastne in mnogih drugih mama) pa kažejo povsem drugače. Ko otroček zamenja okolje, osebo, ki ga neguje in čuva in dobi v vrtčevskih prijateljčkih nekakšen vzorec, ki mu sledi, se hitro »ujame« v nove razmere. Je, ko jedo drugi, spi, ko spijo drugi, igra se, ko se igrajo drugi. Prvi tedni so za otroka zelo naporni, ker se dogaja ogromno novega. Mora se navaditi na nov prostor, obraze, glasove in situacije. In edino varno, znano in spokojno okolje v tistih dneh je mamino naročje in njene dojke, če je še dojen.

Res je, otroci so praviloma prožni, marsikaj se jih da navaditi, zdresirati. Ampak ali si tega starši res želimo na vseh področjih?

Moje edino priporočilo, kako otroka pripraviti na vrtec je torej samo eno. Stisnite otroka v svoje naročje in ga ob svojem srcu držite do zadnjega trenutka. In to ponovite vsakič, ko se po delovnem dnevu spet snideta!