Blišč in beda sončnih očal

Foto: Canva

Kadarkoli v letu se malo bolj zares pokažejo sončni žarki, mnogi takoj pomislijo na sončna očala. Še dojenčkom jih nataknejo! Je to dobro ali slabo?

Sama se pri odgovorih na taka vprašanja vedno vprašam – zakaj, če je to dobro, tega ni predvidela in evolucijsko zagotovila že narava skozi tisočletni človeški razvoj. So se razmere morebiti v kratkem zelo spremenile in se človekovo telo še ni imelo časa prilagoditi? In potem sledita še dve vprašanji. Prvo se nanaša na znanost – res vemo že vse? Poznamo vse telesne mehanizme in jih razumemo?  Drugo pa – kdo ima od tega, da si ljudje kupujejo očala koristi? Ker tako namreč ta svet deluje.

Torej, zakaj sončna očala »ja« in zakaj »ne«

Sončna očala so dobra izbira tedaj, ko je sončna bleščava res velika in morda celo podvojena. Torej ob morju, pri aktivnostih na snegu, med vožnjo … Stekelca sončnih očal morajo imeti UV filter ( v EU imajo taka očala oznako CE) in morajo biti dovolj dobro zaprta tudi »ob strani«. Zaradi zatemnjenega stekla, se nam zenice namreč razširijo (iz 2 mm na kar 8 mm!) in če stekla niso ustrezna, v notranjost očesa prepuščajo večjo količino UV sevanja, ki lahko oko poškoduje. V stanju brez očal, oko samodejno zaščitno pripremo, če pa imamo očala, se to ne zgodi.

Kako se odločiti kakšna, kdaj in če sploh si nadeti sončna očala?

Imamo tri osnovne tipe sončnih očal. Prvi tip so modna sončna očala, ki jih vsakodnevno uporabljamo v dolini. So najrazličnejših trendovskih barv in oblik, nadvse šik jih lahko uporabljamo tudi kot obroč za lase. Uporabna so v situacijah, ko nam res močno sije sonce v oči.

Športna sončna očala so namenjena tekačem, pohodnikom in kolesarjem. So lažja in odpornejša na udarce, oblikovana pa tako, da se držijo tesno ob obrazu.

Ledeniška očala so za na območja, kjer je sonce najmočnejše, torej visokogorje, sploh če se svetloba tudi odbija od snega.

Kako izbrati barvo stekel

Barva stekel vpliva na to, koliko svetlobe doseže naše oči, ter kako dobro vidimo druge barve in kontraste. Za vsakdanjo rabo in večino dejavnosti na prostem so idealna temna stekla (rjava, siva ali zelena). Tudi barva oči naj vpliva na izbiro stekel. Če imamo svetle oči, svetla stekla (rumena, zlata, roza) za nas niso primerna, medtem ko imajo ljudje s temnimi očmi bolj prosto izbiro.

Dokazano velja, da lahko dolgotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroči nastanek določenih poškodb in bolezni. Oči pa so še veliko bolj občutljive, če imate za seboj laserski poseg za korekcijo vida, če so vam vstavili lečo brez UV zaščite, ali če jemljete diuretike ali pomirjevala.

Vse našteto naj vas ne zavede, da bi očala nosili kar naprej, kajti…

Oči so namreč nekakšna »vrata«, skozi katera v telo vstopa svetloba. Od nje je odvisno delovanje številnih telesnih organov. Še posebej naš hormonski sistem dobro in pravilno deluje le, če je zagotovljena zadostna količina nefiltrirane sončne svetlobe. Hočete dobro in nemoteno spati? Želite morda dovolj seratonina (hormona sreče), da ne boste zapadli v potrtost in črnogledost? Na sonce!

Seratonin je poleg tega odgovoren za nadzor nad apetitom, zmanjšuje utrujenost, regulira telesno temperaturo, krepi imunski sistem in uravnava spolno slo.

Jejmo hrano bogato z antioksidanti

Prehrana, bogata z antioksidanti, ki jim rečemo kar »notranja sončna očala« poskrbi za proste radikale, ki nastanejo zaradi UV sevanja. Poleg biotina in vitamina C so za oči najpomembnejši karotenoidi iz sadja in zelenjave. (Koristnost uživanja korenja ni mit!!!)

Receptorji, ki zaznavajo UV svetlobo

Šele leta 2009 (ravnokar!) so znanstveniki odkrili neuropsin. To je poseben receptor, ki zaznava UV svetlobo. Imamo ga po koži in v nekaterih organih, še posebej veliko pa ga je na očesni mrežnici. Zakaj bi nam narava dala posebne receptorje za UV svetlobo, če naj bi bila le ta tako zelo nevarna?

Če s sončnimi očali blokiramo dostop UV svetlobe do oči, se telo slabše pripravi na sonce in le to nas lahko bolj opeče. Naš povprečen stil življenja je tak, da večino dneva preživimo v zaprtih prostorih, pod umetno svetlobo, z veliko časa pred ekrani in telo je povsem nepripravljeno na sončne počitniške dni. In nenazadnje, bolj ko uporabljamo sončne kreme, slabše se povezujemo s soncem.

Pa to še ni vse!

Ali ste vedeli:

• da smo brez sončne svetlobe (in z veliko modre) bolj podvrženi staranju, debelosti, avtizmu in hiperaktivnosti pri otrocih.
• da brez sončne svetlobe v naših celicah ugašajo mitohondriji, kar bi lahko opisali kot ugašanje naših celičnih baterij
• da sončna očala preprečijo mežikanje očesa. Tako se oko manj vlaži in hladi.
• da so Inuiti že pred tisočletji izdelovali iz rogov, kosti ali lubja posebna očala s tankimi režami, ki so delovale kot zaslonke, hkrati pa so izostrile pogled.
• da je ljudstva na polih narava prilagodila na močno bleščavo z debelejšim slojem maščobnih celic okoli očesnih votlin, ki delujejo kot fizični filter in zaščita oči pred mrazom.
• da se da s soncem skleniti določeno premirje, če se nanj spomladi navajamo postopoma, potem pa se vse leto redno namerno izpostavljamo sončni svetlobi.

Pod črto bi torej rekli – po pameti, sicer – ampak vsekakor izkoristite sončne dni!