Poletje je čas, ko se več zadržujemo na prostem, ko počitnikujemo na morju ali v hribih. Že misel na to nas navdušuje. Sonce ugodno vpliva na telo in dušo, vendar pa je tudi vir nevarnih UV žarkov, zato je ustrezna zaščita pred soncem nepogrešljiva.
Poznamo tri vrste UV-žarkov. UVC-žarke zadrži plast ozona, tako da ne pridejo do zemeljskega površja. UVB-žarki povzročajo opekline kože, UVA-žarki pa prodrejo globoko v kožo, jo poškodujejo, povzročajo raka ter kožo starajo in smo jim izpostavljeni vsak dan, tudi tedaj, ko sonce ne sije. UVA-žarki prodrejo tudi skozi navadno steklo.
Zaščitna sredstva
Pri izbiri zaščitnega sredstva bodite pozorni na:
Zaščitni faktor, ki pove, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom brez vidnih posledic, v primerjavi s sončenjem brez njegove uporabe.
Vsebnost UVA in UVB filtrov.
Vodoodpornost.
Zaščitni faktor ter pravilen nanos zaščitne kreme
Zaščitni faktor (oznaka ZF, angl. SPF ali nem. LSF) nam pove, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni soncu, kot če ne bi na sebi imeli nobene zaščite. Izdelki za sončenje vsebujejo kemične in fizikalne (mineralne) UV-filtre. Kemični filtri se vpijejo v kožo in v stiku s sončnimi žarki le te absorbirajo. Mineralni filtri pa ostanejo na površju kože in žarke odbijajo. Tako varujejo kožo pred prodiranjem UV-žarkov v globlje plasti kože. Idealna je kombinacija obeh filtrov.
Najpogostejša mineralna filtra sta cinkov oksid in titanov dioksid. Prednost mineralnih filtrov je v tem, da delujejo v celotnem delu UV spektra, ne prodirajo v kožo in ne povzročajo alergičnih reakcij, zato so tudi varnejši. Kreme z mineralnimi filtri so primerne za dojenčke in majhne otroke, vendar jih je potrebno bolj pogosto nanašati, koža pa je po nanosu bela.
Zelo pomemben je pravilen nanos na kožo. Kremo za sončenje moramo nanesti v dovolj debelem sloju (2 mg na cm2 kože) in počakati, da se vpije v kožo. Praviloma kremo nanesemo na kožo pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom, nanos pa obnovimo vsaki dve uri, po vsakem kopanju, obilnem znojenju in po tem, ko se brišemo z brisačo.
Kako visok zaščitni faktor izbrati?
Dermatologi svetujejo zaščitni faktor vsaj 20 in več. Nekateri trdijo, da so visoki faktorji nesmiselni, kar je res, če kremo nanesemo pravilno. Ker pa večina ljudi krem ne uporablja pravilno, je boljše uporabljati višji zaščitni faktor.
Zelo pomembna je izbira ustreznega zaščitnega faktorja, kar je seveda odvisno od tipa kože:
| Tip kože/Občutljivost na sonce | Lastna zaščita v minutah | Zaščitni faktor |
Otroška koža Izjemno dovzetna za sončne opekline | 5 | 30 in več |
Tip I: (2%) Izjemno občutljiva koža Zelo svetla polt, sončne pege, rdečkasti ali svetlo blond lasje, modre oči. Zelo dovzetna za sončne opekline. | 5-10 | 30 in več |
Tip II: (12%) Zelo občutljiva koža Svetla polt, blond do svetlo rjavi lasje, nagnjenost k sončnim pegam, modre do sive ali zelene oči. Močna nagnjenost k sončnim opeklinam. | 10-20 | 20 in več |
Tip III: (78%) Normalno občutljiva koža Normalna polt, temno blond do rjavi lasje, sive do rjave oči. Zmerna nagnjenost k sončnim opeklinam. | 20-30 | 20 in več |
Tip IV: (8%) Manj občutljiva koža Svetlo rjava do olivna polt, rjavi do črni lasje, temne oči. Neznatna nagnjenost k sončnim opeklinam. | 30-40 | 20 in več |
Ali v primeru »skrivanja pred soncem« dobimo dovolj vitamina D?
Zato da bi pridobili vitamin D, sončenje ni potrebno. Dovolj je, da je soncu izpostavljen majhen del kože, npr. hrbtišče rok ali koža obraza, za 5 (pri svetlopoltih) do 10 minut (pri temnopoltih). V tem času na koži ne pride do posledic, telo pa dobi dovolj sončnih žarkov. Količine vitamina D ne moremo povečati s podaljšanjem tega časa. V Sloveniji lahko vitamin D dobimo samo takrat, ko je sonce približno 45 stopinj nad zemeljsko površino, to je od maja do septembra. Pozimi pa vitamin D dobimo le s hrano in prehranskimi dodatki.
Nasveti za zaščito pred soncem
Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro, ko je najmočnejše in zato najbolj nevarno.
Vsaj 30 minut pred pričetkom sončenja kožo v zadostni količini zaščitite z ustreznim izdelkom za zaščito pred soncem in kasneje vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju.
Najbolj ogrožena so naslednja mesta na koži: nosni greben, ličnice, ramena, dekolte, prsne bradavice, stegna (ob robu izreza kopalk), kolenski zgib, zato jih morate še posebej skrbno zaščititi. Dobro si zavarujte ustnice, saj ima koža na njih le malo lastne zaščite.
Uporabljajte kvalitetna sončna očala, telo zaščitite z obleko in pokrivalom.
Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljajte neposrednim sončnim žarkom. Sončne opekline v otroštvu povečajo tveganje za nastanek kožnega raka v kasnejših letih.
Otroci naj nosijo lahka, svetla oblačila in pokrivala.
Pijte dovolj tekočine.
Najbolj ogroženi so: dojenčki, šolski otroci in mladostniki, odrasli in otroci, ki imajo številna pigmentna znamenja po koži in tisti, ki so svetlih las in polti ali pa imajo v družini primere kožnega raka.
Sončne opekline
Kljub številnim opozorilom o nevarnostih sončenja, številni ljudje tega še vedno ne upoštevajo in dobijo opekline. Sončne opekline so lahko različnih stopenj, od blage rdečice do hudih opeklin z mehurji in prizadetostjo vsega telesa. Pri tem ne gre pozabiti, da se opekline pokažejo z zamikom.
Kako ravnati pri sončnih opeklinah
Blage sončne opekline hladimo z mrzlimi obkladki in namažemo s hladilnim gelom. Pri hujših opeklinah kožo pokrijemo z mrzlim obkladkom, potrebno pa je tudi obiskati zdravnika. Bolečo, pordelo in srbečo kožo je najbolje namazati s sredstvi, ki hladijo in delujejo proti srbenju (pripravki na osnovi aloe vere, pantenola, ognjiča, antihistaminikov …).
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!