6 stvari, ki jih otroci zaznajo, ne da bi to opazili starši

Foto: Envato

Otroci pogosto opazijo in slišijo mnogo več kot mislijo odrasli. Tako zaznajo tudi marsikaj, kar odrasli sporočamo iz obnašanja in posredno, ko govorimo o sebi in drugih. Spodnji seznam, ki so ga pri The Huffington Postu sestavili s strokovnjaki, je prijazen opomnik, kaj vse otroci zaznajo in kako to vpliva nanje.  

1. Kako čutite glede svojega partnerja

Klinična psihologinja Jazmine McCoy izpostavlja, da otroci zaznajo tudi skrite neverbalne znake, kot je zavijanje z očmi. Prav tako ujamejo kritične in negativne pripombe o drugem staršu, tudi če jih poskušamo zapakirati v šalo ali sarkazem. »Otroci opazijo te dinamike, zato se potrudite govoriti lepo o drugem staršu ali skrbniku v življenju vašega otroka, tudi če so te osebe v drugi sobi,« pravi McCoyeva. »Verjetno vas vseeno slišijo.«

To je pomembno ne glede na odnos med partnerjema, saj se tako otrok počuti varnega, samozavestnega in ljubljenega, bolj čustveno povezanega s starši in manj tesnobnega, je pojasnila psihologinja.

2. Kako gledate na svoje telo

Otroci so »izjemno pozorni« na to, kako odrasli govorijo o svojih telesih in telesih drugih, je za časnik dejala nutricionistka Alyssa Miller. Zaznavajo pa tudi govorico telesa: »Zaznajo subtilna – in manj subtilna dejanja ter si ustvarijo zaključke o telesih,« je povedala. »Tako se naučijo, kaj je dobro in slabo, zaželeno ali nezaželeno.« Millerjeva je dejala, da opazujejo, kako se gledate v ogledalo, in sklepajo iz tega, opazijo pa tudi denimo, če brišete svoje fotografije ali se izogibate fotografiranju.

»Odrasli otrokom nenehno kažemo, kako naj gledajo na svoje telo skozi vsakodnevna dejanja,« pravi. »Pomislite: noben dojenček ali malček ni v zadregi zaradi svojega trebuha, stegen ali višine, dokler ne sliši komentarjev ali ne vidi, da je nekdo drug negotov glede svojega telesa.«

Otroci se vrednot učijo tako, da opazujejo vaše vedenje in sklepajo, kaj je za vas res pomembno.

3. Kaj dejansko cenite

»Otroci opazijo, kaj v resnici cenite, na podlagi tega, kar govorite in počnete. To je včasih drugače od tistega, kar pravite, da cenite,« je za dejala klinična psihologinja Laura Markham, avtorica knjige Peaceful Parent, Happy Kids (Mirni starši, veseli otroci).

Morda otroku govorite, da je šport namenjen timskemu delu, učenju novih veščin in zabavi. »A ko jih po tekmi poberete, je vaše prvo vprašanje: ’Kdo je zmagal?’« opiše Markhamova. Morda ste otroku že stokrat povedali, kako pomembna je iskrenost, »a potem ga prosite, naj malo ’prilagodi’ starost, da dobite cenejšo vstopnico,« doda.

Otroci se vrednot učijo tako, da opazujejo vaše vedenje in sklepajo, kaj je za vas res pomembno. »Ne glede na to, kaj jih zavestno učite, bodo iz otroštva izšli z jasnim občutkom, kaj so starši v resnici cenili – in z lastnim sistemom vrednot,« pravi Markham. »Zato moramo svoje vrednote jasno izražati vedno znova, tudi skozi vsakodnevne dileme.«

4. Vaše sočutje do sebe (ali njegova odsotnost)

»Vedno znova opažam, da imajo otroci sicer različne temperamentne lastnosti, a njihova sposobnost dajati in prejemati sočutje pogosto odseva odrasle okoli njih,« je dejala Millerjeva.

Če se vaš otrok zelo obremenjuje zaradi napake v šoli, ga boste poskušali pomiriti. A če ste tudi sami do sebe zelo kritični, otrok to zazna: »Otroci opazijo, kako odrasli ravnajo z napakami, kako govorijo sami s sabo, kakšna pričakovanja imajo in kako perfekcionistični so,« pravi Millerjeva.

»Mnogi, ki jim primanjkuje samosočutja ali so zelo strogi do sebe, nehote naučijo otroke enake strogosti,« dodaja. »Nasprotno pa odrasli, ki so do sebe nežni, priznajo napake in gredo naprej, učijo otroke odpornosti ter tega, da so napake priložnost za učenje.«

5. Vaš odnos do hrane

Otroci opazujejo prehranjevalne navade odraslih in način, kako govorijo o hrani. Starši in skrbniki neposredno vplivajo na otrokovo izbire hrane in prepričanja o njej, pravi Millerjeva.

»Nedolžni komentarji, kot so ’To je nevarno’ ob krožniku piškotov, označevanje hrane kot ’dobre’ ali ’slabe’, izpuščanje obrokov ali izražanje krivde ob jedi – vse to otroci opazijo in ponotranjijo,« pravi.

Sčasoma takšni komentarji oblikujejo otrokov odnos do hrane, kar lahko vodi v nezdrave prehranske navade ali odnos do hrane.

»Raziskave kažejo, da otroci pogosto jedo isto hrano kot starši, tako v otroštvu kot v odraslosti,« pravi. »Z zgledom uravnoteženega, pozitivnega odnosa do hrane lahko odrasli pomagajo otrokom razviti zdrave prehranjevalne vzorce.«

6. Kako govorite o otroku drugim odraslim

Recimo, da je imel vaš otrok v trgovini ogromen izbruh. Ko pridete domov, partnerju pripovedujete o »čudovitem jutru«, polnem sarkazma, ali se iz situacije norčujete, saj mislite, da je to nad otrokovim razumevanjem.

»Morda ne razumejo vsebine, a zaznajo, da imate o dogodku negativno mnenje in to lahko slabi otrokovo samopodobo in odnos z vami,« pravi McCoyeva. Ko partnerju, prijatelju ali sorodniku opisujete, kaj se je zgodilo, bodite pozorni na besede: »Raje govorite o tem, kaj ste se naučili ali kako ste rešili situacijo, kot da se osredotočate na napako,« pravi. »Predstavljajte si, da govorite neposredno otroku – in partnerju govorite o otroku tako, kot bi govorili njemu.«

Vir: The Huffington Post