Foto: EnvatoMnoge ženske so/smo od otroštva navajene, da živimo mimo sebe. Baje da za druge, ampak drugi imajo bolj malo od nas, če smo izžete cunje. Daješ lahko iz svojega preobilja, ne iz svoje lakote. Tolažimo se z mašili, ki nas zamotijo, a ne nahranijo. Pogosto je težko priti iz tega začaranega kroga, še zlasti če nikoli nisi izkusila nič drugega. To, da se tega zavedaš in si prigovarjaš, da bi morala čutiti in ravnati drugače, ostaja na razumski ravni. Ti pa potrebuješ spremembo na izkustveni ravni.
Ena od teh drugačnih izkušenj je lahko ljubezenski odnos. Ljubezen ima moč, da nas preobrazi. Ne z velikimi gestami, temveč z varnostjo, sprejetostjo in tiho prisotnostjo. Še posebej ženska, ki je bila dolga leta na preži, vajena zgolj preživetja, dokazovanja in samostojnosti, lahko ob pravi ljubezni prvič zadiha. Ne zato, ker bi moški “popravil” njen svet, ampak ker ji ob njem postane dovoljeno, da spet začuti sebe, v vsej svoji mehkobi, ranljivosti in lepoti. Ker ljubezen, ko si jo dovolimo, seboj prinese ključ do naših globin.
Spodnje pismo ni zgodba o idealnem moškem. Je le opomnik na to, kako dragocena je izkušnja biti ljubljena na način, ki v nas prebudi tisto, kar smo morda dolgo skrivale – svojo pravo naravo.
Ko je ženska ljubljena na pravi način, postane bolj čustvena. Vzljubi drobne, ženstvene stvari in joka ob malenkostih. Več se smeji, nasmehne se brez zadržkov in v očeh nosi mehak sijaj. Ljubezen, ki jo prejema, je ne le varna, ampak jo tudi vidi, sliši in ceni na načine, kot jih morda še nikoli ni doživela.
Ne čuti več potrebe, da bi bila ves čas na preži ali pretirano neodvisna, zgolj zato da bi preživela. Namesto tega si dovoli biti ranljiva, globoko čutiti in brez sramu sprejemati vse odtenke svojih čustev. Začne opažati lepoto v majhnih stvareh, v cvetju, nežnih barvah, ročno napisanih sporočilih in tihih trenutkih. Njena notranja deklica se prebudi, ni več prestrašena, da bo zavrnjena ali ranjena.
Joče, ne zato, ker bi bila zlomljena, temveč zato, ker končno resnično čuti. Tudi najmanjša prijaznost jo globoko gane, saj se uči, da ni treba, da je ljubezen povezana z bolečino, zmedo ali strahom. Ponovno odkriva dele sebe, ki jih je dolgo skrivala – nežnost, igrivost, nedolžnost.
Začne cveteti. Ne zaradi tega, kdo je on, temveč zaradi tega, kako se ob njem počuti. Takšna ljubezen zaliva dušo. Prinaša svetlobo tja, kjer je bilo nekoč temno, in ji daje prostor, da zraste v svojo najmehkejšo, najsvetlejšo različico sebe.
(Vir: Kings Coach)
Ne gre za idealiziranje ljubezenskega odnosa. Gre za povabilo. Povabilo moškim, da ljubijo globlje, bolj navzoče, bolj spoštljivo, bolj predano. Pred seboj bodo videli svojo ljubljeno, kako se razcveta bolj kot so si kadarkoli predstavljali.
In povabilo ženskam, da si dovolimo biti ljubljene.
Vsi smo ranjeni v odnosih. Toda prav zaradi tega smo tudi ozdravljeni lahko le v odnosih. Vsak od nas lahko stori prvi korak. Podarimo eden drugemu to, po čemer hrepenimo.
To sicer ni vedno enostavno. Kot pove terapevtka Nada Zupančič v naročniški oddaji, nam naš partner najtežje da prav tisto, kar v odnosu z njim najbolj potrebujemo. Ker se navadno privlačimo in smo pristali skupaj ravno zaradi teh ran, ki obetajo, da bo drugi lahko potešil naše nezadovoljene potrebe. Vendar obstaja pot. Ta pot je skupna osebna rast v paru.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Katarina Kompan Erzar: Partnerski odnos je živ ali pa ga ni
Rudi Tavčar: “Razlog, da v zakonu ni živosti, je včasih tudi lenoba”
Luka in Mirjam Mavrič: Zakaj lahko poznavanje “razmerja 80:20” osreči vas in vašega zakonca?
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
