Vedno bolj nasilni zagovorniki teorije spolov

V soboto zvečer so se v Trstu zbrali t. i. stoječi stražarji. Miroljubne podobe posameznikov, ki v tišini po meter ali več narazen stoje berejo knjigo, so tokrat zasenčile fotografije prerivanja in nasilja. 

Incident v Trstu

Policija zoper protestnike dolgo ni ukrepala.

Stražarji so se tokrat v mestu tik ob naši državni meji zbrali že devetič. Prišlo jih je okoli 80, ki so hoteli pokazati nestrinjanje z družbeno vse bolj vplivno in vsiljivo ideologijo spolov (ang. gender). Shod na Slovencem dobro znanem trgu pri Rusem mostu je bilo sprva miren, vedno glasneje pa so udeležence začeli motiti njihovi goreči nasprotniki. Protestniki so stražarje z žaljivim vpitjem in preko megafonov motili pri branju, med njimi so se sprehajali s psmi ali pa posedali po tleh, da so jim tako zasedali prostor. Šli so celo tako daleč, da so jih zamejili s prozorno plastično folijo.

Policija zoper okoli 200 protestnikov dolgo ni ukrepala, čeprav je bila s strani organizatorjev zaradi preteklih slabih izkušenj v drugih italijanskih mestih opozorjena na možnost incidentov. Iskra nasilja je končno tudi res preskočila. Ko je policist skušal pomiriti enega od vedno bolj predrznih protestnikov, je prišlo do prerivanja. Fizično obračunavanje s stoično mirnimi in tihimi stražarji so potem policisti vendarle ustavili, sledilo pa je še nekaj ur verbalnega zmerjanja s strani protestnikov.

Kdo so stražarji?

»Če hočemo stopiti na pot osvobojenja, nam zadostuje že ovedanje cilja, ki nas povezuje med seboj; potemtakem iščimo cilj tam, kjer nas more povezati v celoto … To velja celo za preprostega pastirja, ko varuje svoje črede: kdar se ove svoje naloge, ve, da je več od služabnika, v njem zaživi stražar. Stražar pa ve, da je odgovoren za vse kraljestvo.« (Antoine De Saint-Exupery, Počlovečena zemlja,  prevedel Edvard Kocbek)

Stoječi stražarji je gibanje, ki si na trgih, ulicah in povsod drugod, kjer se nahajajo politične ustanove, prizadeva za zaščito svobode izražanja. Med njimi so mladi in stari, pripadniki različnih ver, poklicev in stanov. S svojo tiho navzočnostjo mimoidoče in širšo javnost opozarjajo na nevarnosti novodobnih totalitarizmov in med ljudmi prebujajo otopelo in potrošniško pasivizirano zavest o odgovornosti za družbo.

Civilnodružbeno gibanje stražarjev, ki ni formalizirano in sloni na prostovoljcih, se je začelo v Franciji. Način izražanja, da skupina posameznikov v tišini in stoje bere knjigo, so odkrili mladi aprila 2013 v okviru množičnih pariških manifestacij za izbiro življenja (la Manif pour tous). Rodilo se je gibanje t. i. čuječih (les Veilleurs), ki se je naglo razširilo po državi in pljusknilo tudi čez francoske meje. Danes se takšen način pritiska na politične odločevalce redno izvaja tudi pred poslopji Evropske zveze.

Metoda trka na vest vsakega in nikogar ne izključuje.

V središču vseh prizadevanj stražarjev je obramba naravne družine kot skupnosti moškega, ženske in otrok ter zaščita človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Pri tem se člani gibanja politično in versko ne opredeljujejo, vsem pa je skupna nenasilna borba za svobodo izražanja. V parlamentarni proceduri italijanskega senata je namreč predlog zakona Scalfarotto, ki bo v praksi prepovedal in z zaporno kaznijo sankcioniral vsako javno kritiko izenačevanja istospolnih in zakonskih zvez. 

Tako preprosto je!

Bolj kot na organizaciji je pri gibanju poudarek na metodi, ki trka na vest vsakega in nikogar ne izključuje. Tudi če bi zakonodajalec uspel z grožnjo utišati glas ljudi, so pobudniki prepričani, da ne more utišati glasu njihove vesti.

Zoper kričanje svojih nasprotnikov se stražarji borijo s tišino. Le v tišini so po njihovem lahko izpolnjeni pogoji, da spregovori vest, preko nje pa tudi resnica o človekovi resnični svobodi in dostojanstvu vsake osebe. Stražarji eno uro stojijo in berejo. S knjigo v roki kažejo na pomen stalnega izobraževanja, z darovanjem svojega časa pa na pomen časa pri ohranjanju posameznikovega samostojnega mišljenja.

Zgledi vlečejo, dobri ali slabi

Kakor je bil na eni strani shod zakonit, miren in je potekal v tišini, je bil na drugi strani protest nezakonit, vulgaren in celo nasilen.

Tržaški incident je pokazal, da je pogum tista lastnost, ki nasprotnike stražarjev najbolj moti. Čeprav je bil dogodek pravilno in pravočasno prijavljen, se je zapletlo. Policija, ki bi morala poskrbeti za varovanje udeležencev shoda, je zatajila. Drugod v Italiji je stražarje in protestnike fizično ločila, v Trstu pa je dopustila, da so protestniki stražarje izzivali, jim izpred nog jemali prižgane svečke in jih verbalno napadali. Po spletu so celo zaokrožili komentarji, da se zakon o homofobiji že izvaja, čeprav še niti sprejet ni. Čeprav se stražarji niso pustili izzvati v medsebojne obračune, pa je nemogoče spregledati dejstvo, da nezadostno ukrepanje pristojnih povzroča, da nasilni protestniki med stražarji sejejo strah. Slovenci se še zelo dobro spomnimo časov, ko so varuhi reda in miru gledali stran ob nekem drugem nasilju v tem mestu v zalivu, mar ne?

Tako je sobotni dogodek posredno pokazal, da lahko neukrepanje policije celo spodkopava pravno ureditev države. Ne le, da je pasivnost policije skrajno levim aktivistom ponudila podporo za vedno bolj nasilen nastop. Pokazala je tudi, da izpolnjevanje obveznosti do države velja zgolj za eno stran. Medtem ko so stražarji poskrbeli, da so izpolnili vse zahteve glede organiziranja dogodka – pri čemer jim uradniki neredko zavlačujejo postopke ali tik pred zdajci zamenjajo že dogovorjeno lokacijo – pa so bili na drugi strani protestniki brez potrebnih dovoljenj, vendar za to niso kazensko odgovarjali. Kakor je bil na eni strani shod zakonit, miren in je potekal v tišini, je bil na drugi strani protest nezakonit, vulgaren in celo nasilen.

Če vemo, da so tudi pri nas aktualne zakonske pobude za spremebno družinske zakonodaje, in če je tržaški primer pokazatelj tolerantnosti zagovornikov teorije spolov, bo tudi pri nas prej ali slej aktualno vprašanje: kdaj bodo stražarji nastopili v Sloveniji?

Vir: Sentinelleinpiedi.it