»Zaradi skupine za očete sem bolj ljubeč tako do otroka kot do žene«

Kako se spraviti zjutraj v vrtec brez joka in to pravočasno? Kako odreagirati, ko se začnejo otroci med sabo tepsti? In seveda – kaj takrat, ko ti zmanjka “dnevne količine živcev”, otroci pa nikakor nočejo spat?

To so samo nekatera od vprašanj, ki smo si jih zastavljali na skupini za očete. Predvsem pa smo tam iskali odgovore na vprašanja – preko prepoznavanja vzrokov za neprimerno vedenje otroka (ali starša) in preko lastnih pozitivnih izkušenj. Včasih pa smo kakšno situacijo tudi odigrali in poskusili preko “simulacije” poiskati drugačno pot ali prepoznati vidik drugega. Vse to z namenom, da bi odšli iz skupine nekoliko boljši očetje.

Iz skupine sem veliko dobil za svojo osebno rast, kar se izraža v tem, da v družinskem življenju postajam bolj sočuten in ljubeč do žene kot tudi do otroka.

Pravzaprav je pri iskanju boljših vzgojnih prijemov ključno, da smo pozorni tudi nase, kar je priznal Robert, eden od očetov na skupini: »Skupina za očete mi je v prvi vrsti predstavljala, da sem si vzel čas zase. To, da sem v skupini začutil odprtost in odkritost moških, me je še bolj spodbudilo k odkrivanju sebe in svojih občutkov ter podeljevanju svojih izkušenj. Iz skupine sem veliko dobil za svojo osebno rast, kar se je in se še vedno izraža v tem, da v družinskem življenju postajam bolj sočuten in ljubeč do žene kot tudi do otroka.«

Od moškega ta ranljivost terja veliko poguma: namreč da se zazre vase, prizna tudi napake, ki jih najde, vendar potem vseeno gre naprej. Kot ugotavlja Janez: »Kar nekaj premikov se je zgodilo na naših srečanjih in med njimi. Je pa osvobajajoče spoznanje, da se vsak dan z malimi koraki naredi družinsko življenje polnejše in polno dobrih izzivov in smeha.«

Pričakovala sem pozitivne spremembe predvsem v odnosu do hčerke, vendar pa me je mož prijetno presenetil tudi v odnosu do mene. Med nama čutim nov val topline in nežnosti.

Prav preko teh malih korakov se tudi kaže notranja drža, ki ne izključuje, ampak išče sodelovanja pri udejanjanju svoje vizije. In to zelo cenijo tudi žene. Kot je Janezova lepša polovica dodala moževi refleksiji skupine: »Pričakovala sem pozitivne spremembe predvsem v odnosu do hčerke, vendar pa me je mož prijetno presenetil tudi v odnosu do mene. Izkazuje večje zanimanje zame s postavitvijo tako zaželenega vprašanja, kako se počutiš, večje razumevanje tudi takrat, ko nisem najboljše volje. Med nama čutim nov val topline in nežnosti. Želela bi si, da bi skupina trajala celo leto.«