
Kljub visokim besedam o »aktivaciji očetov« ostaja dejstvo, da bo z napovedanimi spremembami zakonodaje »porodniška« za matere odslej en mesec krajša.
V Zavodu iskreni.net smo že izrazili nasprotovanje predlogu zmanjšanja otroškega dodatka za otroke, ki se varujejo doma, ter skrajševanju podpore velikim družinam pri plačilu prispevkov.
Tokrat pa predstavljamo argumente, zakaj smo proti spremembi načina izrabe starševskega dopusta, ki bo določil, da ga mora oče obvezno izrabiti mesec dni, matere pa bodo na ta račun morale v službo mesec dni prej, v večini primerov v starosti otroka okoli 10 mesecev.
Ministrstvo, pristojno za družino, je spremembe zavilo v paket aktivacije očetov, uveljavljanje enakih možnosti ter sklicevanja na zahteve evropske direktive.
Ministrstvo, pristojno za družino, je spremembe zelo prefinjeno zavilo v paket aktivacije očetov, uveljavljanje enakih možnosti ter sklicevanja na zahteve evropske direktive. Obenem želi prikazati, da vsako nasprotovanje predlogu pomeni nasprotovanje, da bi se očetje bolj vključevali v vzgojno skrb za otroke.
Zavodu iskreni.net bi tovrstne namene težko naprtili, saj se vsestransko zavzemamo ne samo za aktivno vključevanje očetov v družinsko življenja, ampak s konkretnimi izobraževanji očetom tudi omogočamo, da v polnosti zaživijo očetovsko in moško vlogo v družini.
Toda kljub temu menimo, da je predlagani ukrep nepotreben, da bo sicer prinesel nekaj pozitivnih posledic, ampak obenem tudi več težav, predvsem pa da nevarno odpira pot nadaljnji praksi zanikanja pomena spola, s tem pa predvsem materinskosti.
1. Direktiva ne zahteva take rešitve
Evropska direktiva 2010/18/EU, na katero se sklicuje ministrstvo, v resnici ne zahteva rešitve, kot je predlagana.
Evropska direktiva 2010/18/EU, na katero se sklicuje ministrstvo, v resnici ne zahteva rešitve, kot je predlagana. Še več, v direktivi je zapisano, da sama ni podlaga za to, da bi se zmanjševale pravice, ki jih delavci na tem področju že uživajo.
Poudariti je treba, da očetje po doslej veljavni zakonodaji že imajo tako možnost delitve starševskega dopusta z materjo (in to na podlagi svobodnega dogovora) kot tudi 90 dni neprenosljivega očetovskega dopusta.
Od tega je resda samo 15 dni plačanega v celoti, 75 dni pa ne. Toda v tem trenutku bi ministrstvo brez problema od teh 90 dni 30 dni določilo kot neprenosljiv starševski dopust za očete in direktivi bi bilo zadoščeno, ne da bi bilo potrebno skrajševati dopust za matere.
Zavedamo se, da v časih, ko se nam do konca leta obetata še dva rebalansa proračuna in ko grozi finančni zlom države, ni mogoče uvajati dodatnih ugodnosti iz naslova starševskega varstva.
Če bomo sedaj spreminjali dolžino materinega starševskega dopusta, v prihodnosti ni velikih realnih možnosti, da bi bile matere znova upravičene do enega leta »porodniške«.
Toda kljub vsemu bi z drugačno rešitvijo ministrstvo lahko postavilo temelje, da bi v prihodnosti (po izteku varčevalnih ukrepov) tudi finančno spodbudilo očete k izrabi neprenosljivih 30 dni. Tako bi za matere ohranili dosedanji način – če pa ga bomo sedaj spreminjali, v prihodnosti ni velikih realnih možnosti, da bi bile matere znova upravičene do enega leta »porodniške«.
2. Predlog v ničemer ne izboljšuje vključevanja žensk na trg dela
Argument, da bo predlagana rešitev omogočila večje možnosti žensk na trgu dela, ne drži.
Matere, ki imajo potrebo, da se pred iztekom leta dni po rojstvu otroka v celoti ali deloma vrnejo v službo, imajo že zdaj to možnost: starševski dopust lahko v tem primeru na podlagi medsebojnega dogovora izrabi oče.
Ker bodo odslej matere zaradi rojstva z dela odsotne namesto 11 mesecev, ne bodo delodajalci do njih nič bolj odprti in velikodušni.
Ker bodo odslej matere zaradi rojstva z dela odsotne namesto 12 mesecev 11 mesecev, ne bodo delodajalci, ki so imeli pomisleke o zaposlovanju žensk iz mladih družin, do njih nič bolj odprti in velikodušni.
Povečevanje možnosti žensk na trgu dela je kompleksen proces, za katerega je pomembna na eni strani predvsem pravna varnost in ureditev, ki upošteva tako potrebe družin kot gospodarstva, po drugi strani pa predvsem sprememba organizacijske kulture poslovanja, ki drugače gleda in vrednoti pomen žensk v kolektivu in je ne presoja zgolj po kriterijih moškosti.
Toda ne k enemu ne k drugemu predlagani ukrep ne bo pripomogel, ampak bo kvečjemu velikemu številu žensk povzročil dodaten stres pri vračanju na delo po porodniški.
Omenimo naj še, da Slovenija res ima eno najugodnejših plačevanj nadomestila za izgubljeni dohodek zaradi skrbi za otroke. Toda po drugi strani nimajo slovenske matere nikakršne možnosti, da bi lahko po porodu ostale doma več kot leto dni (če bi se za to svobodno odločile) in bi v tem primeru bile zaščitene na trgu dela (bi jih služba čakala).
3. Nevarna ideologija zanikanja spola
S spremembo zakona bodo postavljeni temelji za končni cilj: polno izenačitev neprenosljivosti.
Ob uvajanju sprememb starševskega varstva je potrebno opozoriti tudi na izredno daljnosežne spremembe konceptualnih temeljev, ki jih prinaša tako slovenski zakonski predlog kot evropska direktiva.
V zakonu na načelni ravni zdaj ne bo več zapisano, da je 260 dni starševskega dopusta skupnega, ampak bo pisalo, da je 130 dni tega dopusta za mater in 130 za očeta (tako je tudi v evropski direktivi).
Samo trenutni realnosti se lahko zahvalimo, da je od teh 130 dni le 30 dni neprenosljivega, za ostale dni pa se lahko starša dogovorita. In kaj bo v prihodnosti? S spremembo zakona bodo postavljeni temelji za končni cilj: polno izenačitev neprenosljivosti – da torej teh 130 dni starša ne bosta mogla več prenesti drug na drugega. Da je to želja ministrstva, je v. d. direktorata za družino Ana Vodičar tudi že javno potrdila.
V ozadju teh sprememb je nevarna ideologija zanikanja spola, ki pod krinko prizadevanja za enake možnosti zanika posebne vloge moških in žensk pri starševstvu.
In kaj to pomeni za matere? V tem primeru jim bo ostalo 105 dni porodniškega (odslej materinskega) plus 130 dni starševskega dopusta. Skupaj to nanese 7,8 meseca. V tem primeru bi se morale na delo vrniti, ko otrok še niti ne bo star 7 mesecev.
V ozadju teh sprememb je nevarna ideologija zanikanja spola, ki pod krinko prizadevanja za enake možnosti zanika posebne vloge moških in žensk pri starševstvu in si celo z zakonodajnimi ukrepi prizadeva otežiti, da bi jih starši lahko uresničevali.
Spremembe zakona o starševskem varstvu so tako dokaz, da prinaša redefinicija zakonske zveze in družine, ki zaradi padca na referendumu država sicer (zaenkrat) ni uzakonjena, zelo praktične posledice za družine, kar so zagovorniki sprememb vseskozi zanikali.
4. Poniževalen odnos do staršev, ki ostanejo z otroki doma
Ministrstvo kaže do staršev, ki se odločajo začasno ali trajno pustiti službo zaradi skrbi za otroka, podcenjujoč in celo poniževalen odnos.
Ob dober teden dni trajajoči javni razpravi je morda od vsega še najbolj žalostno in boleče, da ministrstvo kaže do staršev, ki se odločajo začasno ali trajno pustiti službo zaradi skrbi za otroka, podcenjujoč in mestoma celo poniževalen odnos.
Ne samo, da sprejema ukrepe, ki ne spodbujajo oziroma otežujejo te možnosti uresničevanja materinstva in očetovstva. V javni razpravi se predstavniki ministrstva o tem izražajo podcenjujoče, sodoben koncept »naravnega starševstva« pa interpretirajo zgolj kot to, »da mora mati ostati z otroki doma«.
Podpora staršem, ki se ob štirih ali več otrocih začasno umaknejo s trga dela in ostanejo doma, je ob tej mentaliteti očitna napaka v sistemu. Prvi korak k zmanjševanju pravic je narejen, verjetno nas v prihodnosti čaka še kakšen.
Potrebno je poudariti, da ima Slovenija že doslej najvišjo stopnjo zaposlenosti žensk s tremi ali več otroki v Evropi, in sicer 79,3%. To prej kaže na dejstvo, da potrebujemo ukrepe, ki bodo staršem velikih družin vsaj v času, ko so njihovi otroki manjši, omogočili, da bodo več časa namenili družini.
Uslužbenci ministrstva spodbujajo neutemeljene in krivične predsodke do tistih žensk, ki svojo ženskost želijo uresničevati v prvi vrsti prek materinskosti.
Če oblastniki, ki krojijo zakonodajo na tem področju (in njihovi strokovni svetovalci), ne kažejo osnovne drže spoštovanja do tistih staršev, ki svoj čas na račun poklicne kariere darujejo za otroke, najbrž ne razumejo v celoti, v čem je vzgojni potencial družine in kakšno je za otroke optimalno razmerje med vzgojo doma in v ustanovah.
Obenem pa s tem znova in znova ponavljajo in s tem v javnosti spodbujajo neutemeljene in krivične predsodke do tistih žensk, ki svojo ženskost (zlasti v primeru večjega števila manjših otrok) želijo uresničevati v prvi vrsti prek materinskosti.
Ministrstvo za družino nas je z javno razpravo o predlogu novega zakona »obdarilo« v juliju, v času, ko je veliko družin na dopustih. Tisti, ki delajo, pa so velikokrat v pričakovanju prepotrebnega oddiha in ne borbe z državo za uveljavljanje pravic družin. Še avgust bi bil za to javno razpravo primernejši mesec.
Toda kljub temu ne pustimo, da se našega glasu ne bi slišalo. Sodelujte v razpravi, pišite nam na [email protected] in podajte svoje mnenje o zakonskih predlogih ter svojo izkušnjo izrabe porodniškega in starševskega dopusta!
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!