V sredo je v DZ potekal posvet o spremembah referendumske zakonodaje. V luči lanskoletnega družinskega referenduma se spremembe tičejo tudi družin.
Kakor je v izjavi za javnost zapisala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, je posvet potekal v kritičnem, a hkrati konstruktivnem ozračju. Udeležili so se ga predstavniki organizacij civilne družbe, ki skupaj združujejo več sto tisoč članov in podpornikov. Vsi izmed njih so predlaganim spremembam referendumske ureditve nasprotovali.
»Referendum ni vprašanje le ene stroke, temveč socialno, filozofsko, politično in demokratično vprašanje. To pa zahteva čas. Obnašamo se, kot da je vlak odpeljal, strojevodja pa ne zna potegniti ročne zavore. Predlagam, da se pripravi predlog alternativne spremembe referendumske ureditve, DZ pa naj odloča o obeh predlogih,« je predlagal Vili Kovačič iz Iniciative referendumi državljanov.
Mnogi govorci so nasprotovali uvedbi kvoruma udeležbe, brez katerega referendum ne bi bil veljaven. Zakaj naj bi imel referendum, edina razpoložljiva oblika neposredne demokracije, strožje omejitve kot volitve predsednika države in poslancev? »Odločite se – kvorum povsod ali nikjer,« je poslance pozval Vladislav Stres iz Gibanja za prenovo Slovenije.
Po mnenju Civilne iniciative je bil postopek sprememb ustavnih določil o referendumu tudi voden nedemokratično. Prepričani so, da predlog »za mnoga socialno in za družine pomembna področja ukinja demokratično pravico do referenduma, za vsa ostala pa jih radikalno omejuje«. Omogočal bi, da bi vsakokratna vlada zakone sprejemala brez socialnega dialoga in podpore med ljudmi.
Predsednik Državnega zbora Janko Veber je na srečanju določil 60-dnevni rok za posredovanje pripomb in predlogov civilne družbe, v katerem naj se postopek spreminjanja referendumskih določil v ustavi ne bi nadaljeval. Vendar je, kot so izpostavili govorci, težava v tem, da je predlog sprememb že dan v proceduro. To po besedah pravnika Mira Cerarja pomeni, da ga ni mogoče več spreminjati. Poslanci ga lahko le še sprejmejo ali zavrnejo.
Vloženi predlog ustavnih sprememb določa, da se mora za veljavnost referendum le-tega udeležiti vsaj petina volivcev, onemogočeno pa je odločanje o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost. Referendum bi lahko zahtevali le državljani, ne pa tudi skupina poslancev, kot velja zdaj.
Foto: rtvslo.si
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!