
Nas lahko glede spolnosti v današnjem svetu sploh še karkoli šokira? Upam, da je nedavna novica, kako so otroci posneli spolni odnos med sovrstnikoma in ga objavili na spletu, vendarle koga pripravila k razmišljanju.
Mene je še bolj kot to, kar se je zgodilo, šokiral odziv »strokovnjakov«. Odziv, ki je razgalil vso bedo vzgoje mladih za spolnost, kakršno recimo spodbuja naše šolstvo.
Za osvežitev dejstev, če še niste brali: več učencev z Obale se je domenilo, da vdrejo v eno od prikolic v Fiesi, posnamejo spolni odnos in ga nato objavijo na spletu.
Pri spolnem odnosu naj bi sodelovala devetošolec in sedmošolka. Posnetek so otroci objavili na spletu, od koder naj bi bil že umaknjen, še vedno pa naj bi si ga izmenjavali prek mobilnih telefonov.
Medij, ki je zgodbo objavil, je čutil dolžnost, da za mnenje povpraša še strokovnjaka in izbral psihologa Ljuba Raičeviča z Mladinsko informativno svetovalnega središča Slovenije (MISSS).
In kaj je v njegovem odzivu tako presenetljivega?
Strokovnjak želi to, da sta otroka imela spolni odnos, nekako minimalizirati in postaviti ob stran. Nelagodje mu sicer zbuja dejstvo, da je prišlo celo do kaznivega dejanja (zaradi starosti), a jasno pravi, da se s tem ne želi obremenjevati. Še več: pravi celo, da ni dobro, da bi se ob tem osredotočili na moralne oziroma etične dileme.
Nikjer v svojem odzivu strokovnjak resno ne problematizira dejstva, da sta otroka najintimnejše dejanje ljubezni, ki je vrhunec podaritve drug drugemu in lahko celo začetek novega, edinstvenega življenja, posnela pred sovrstniki, njim v zabavo in v še kaj drugega.
Ne, ključni problem vsega skupaj je na koncu varna raba interneta.
Strokovnjak pravi, da je zatajila družba, in to predvsem na področju vzgoje za varno rabo interneta. Aja, pa morda še na področju vzgoje za »varno spolnost«, kakor bi se dalo sklepati še iz kratke izjave, ki jo je dala ravnateljica OŠ, s katere so bili otroci.
Doklej se bomo še slepili? Kdaj bomo pogledali v »srce zveri« in priznali, da smo kot celotna družba pod krinko »spolne svobode« povsem pogrnili pri vzgoji naših otrok za ljubezen in darovanje?
Kdaj bomo zmogli reči bobu bob in priznati, da je šolska vzgoja za »varno spolnost« ena sama velika farsa? Ki daje mladim in otrokom bolj legitimnost za to, da se lahko zgodaj podajajo v spolnost, kot da bi jih pripravila na to, da se bodo nekoč lahko v spolnosti uresničili kot osebe?
Kdaj bomo tisti starši, ki si ne želimo, da bi naši otroci užili vse »pridobitve« spolne revolucije, povzdignili glas in se uprli ideologiji spolnosti, ki jo našim otrokom servirajo šola in »strokovnjaki« raznih inštitucij, ki jih država izdatno podpira, da izvajajo vzgojo za »varno spolnost«?
Smo starši sploh pripravljeni prevzeti svoj del odgovornosti? Ali sami sploh še živimo v naših srcih (in naših telesih!) tiste vrednote, ki bodo našim otrokom podpora na poti k njihovi celoviti uresničitvi v ljubezni?
Otroci iz prikolice v Fiesi so nam – staršem, učiteljem, “strokovnjakom” in Sloveniji 2012 postavili sijajno ogledalo. Če si bomo le upali iskreno pogledati vanj.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!