Kaj nam za boljši zakon svetuje 8 najbolj znanih strokovnjakov na svetu?

Vir: Shutterstock

Kako bi se nam zdelo, če bi nam skupina svetovno znanih strokovnjakov za odnose v petih minutah razkrila nekaj najboljših zakonskih nasvetov? Najverjetneje bi se počutili počaščene, hvaležne in tudi polne zagona, da bomo “te” nasvete zares upoštevali. Saj gre za najboljše nasvete, mar ne?!

Pobudniki strani Getlasting so prečesali kar 126 raziskav svetovno znanih strokovnjakov (raziskave Dr. Johna Gottmana, Dr. Sue Johnson, Dr. Dana Siegela, Dr. Scotta Stanleya in drugih) in ugotovili, da se njihovi določeni pogledi, ugotovitve in prakse prekrivajo. Tako so na podlagi prebranega prišli do 8 najboljših nasvetov, ki lahko bistveno izboljšajo odnose z našimi srčnimi izbranci.

1. Odgovorite na 86 % partnerjevih “čustvenih klicev”

V zdravih zakonih se partnerja odzoveta na 86 % čustvenih klicev drugega.

Čustvena povezanost je največji napovedovalec zakonskega uspeha, vaša čustvena povezanost pa je sestavljena iz tisočih drobnih čustvenih klicev.

Čustveni klici so vaši in partnerjevi poskusi, da bi se povezali drug z drugim. Vsak dan jih je na desetine. Lahko so preprosti trenutki, ko želi partner pritegniti vašo pozornost ali z vami poklepetati (“Kako si preživel/-a dan?”). Lahko pa so zapleteni, kot na primer žalosten vzdih ali skrb vzbujajoče vprašanje, ki ga morate obravnavati.

Raziskave kažejo, da se v zdravih zakonih partnerja odzoveta na 86 % čustvenih klicev drugega. V zakonih, ki so tik pred ločitvijo, se partnerja odzoveta le na 33 %.

2. Globoko razumite partnerjev notranji svet

Tako mi kot naš partner vedno postajamo nova različica samega sebe.

Vsi imamo svoj notranji svet: svojo edinstveno, subjektivno resničnost, v kateri živimo vsak dan. In to se še posebej izkaže znotraj partnerstva: razmišljamo in čutimo različno – o vsem – in velik del zakona so dosledni poskusi, da bi spoznali partnerjev notranji svet.

Nemogoče si je pomagati in skupaj reševati težave, če ne razumemo drug drugega. Ne samo to, tudi znanost je dokazala, da tako mi kot naš partner vedno postajamo nova različica samega sebe. V primerih razvezanih parov se pogosto zgodi, da eden od partnerjev terapevtu pove: “Nekega dne sem se zbudil in nisem prepoznal osebe, ki je bila poleg mene.”

Razlog za to je, da partnerja nista dosledno spremljala sveta drug drugega. To načelo je še posebej koristno med konflikti, saj je način, kako naš partner vidi neko zadevo, vedno drugačen od našega pogleda nanjo. Naša naloga torej ni “zmagati” v sporu, temveč bolje razumeti partnerjevo perspektivo.

3.  Negujta kulturo “midva” v vajinem odnosu

S partnerjem sta dve različni osebi, vendar vajin odnos ustvarja tretjo osebo, ki ima drugačne potrebe kot vsak od vaju. Ta tretja oseba se imenuje “midva” (v nasprotju z “jaz”). Ko sprejemata odločitve za “Naju” (Ali je to dobro za naju?) namesto za “Jaz” (Ali je to dobro zame?), zdravje najinega zakona raste.

Te odločitve, v katerih se odrekamo samemu sebi, se dogajajo vsak dan in zajemajo praktično vse zakonske teme, od denarja, seksa, sorodnikov do gospodinjskih opravil.

Zanimivo je, da odrekanje ni nujno veliko ali drzno. Odločitve, s katerimi podpiramo naš odnos, lahko sprejemamo tako, da pripravljamo zajtrk, načrtujemo zmenke, hodimo po opravkih, poslušamo, kako se partner odreka, prevzememo odgovornost za svoj del konflikta, dajemo prednost seksu in seznam se še nadaljuje.

4. Razprave začnite nežno

Način, kako začnemo pogovor s partnerjem, določa izid pogovora.

Raziskave kažejo, da način, kako začnemo pogovor s partnerjem, določa izid pogovora. Če se pogovor začne slabo – zaradi tona, glasnosti, uporabljenih besed ali kombinacije vseh treh –, se v 96 % primerov tudi slabo konča. Nauk? Nežen in premišljen začetek pogovora pomaga pri reševanju sporov.

Moč, ki jo imamo pri ustvarjanju zdravih pogovorov s partnerjem, je ogromna. Že samo nežno in premišljeno postavljanje vprašanj bo naše razmerje usmerilo na veliko boljšo pot.

Dr. John Gottman lahko natančno napove ločitev že s tem, da opazuje prve tri minute pogovora para. Ustavimo se, preden zastavimo vprašanje. Vprašajmo se: “Kaj se dogaja v mojem notranjem svetu in kaj v partnerjevem notranjem svetu? Kako lahko bolje razumem partnerjevo stališče?” Delček sekunde pozornosti, preden začnemo govoriti, nam lahko pomaga, da s partnerjem nežno začnemo pogovor.

5. Vsak dan izrazite hvaležnost

Študije kažejo, da dosledno izražanje hvaležnosti (npr. “Hvala” ali “Res cenim, ko to storiš zame”) dolgoročno krepi in varuje naš odnos. To je “najnižje viseče sadje” v našem zakonu. Se pravi, je zlahka dostopno vsem.

V študiji z naslovom “Kako par gleda na svojo preteklost, napoveduje prihodnost” je klinična psihologinja Kim Buehlman intervjuvala pare o zgodovini njihovih razmerij – kako so se spoznali in zaljubili, o dobrih in slabih časih ter o tem, kakšna je bila izkušnja zakona.

Te zgodbe so s 94-odstotno natančnostjo napovedovale prihodnje zakonsko zadovoljstvo in razvezo. Pari, ki so cenili svoje razmerje in njegovo zgodovino, so zelo verjetno ustvarili srečno in zdravo skupno prihodnost.

6. Zapomnite si, da pri pogovorih o denarju ne gre za denar

Pogovori o denarju se običajno vrtijo okoli tega, kako porabiti denar, kaj nas ohranja tukaj in zdaj, in kako varčevati za stvari, ki so resnično pomembne, ker se pogovor navsezadnje tiče tudi prihodnosti. Vse to pa temelji na čustvih.

Zato se pari običajno prepiramo zaradi denarja. Razlike v teh pogledih lahko zlahka privedejo do sporov. Poleg različnih perspektiv ima vsak od nas tudi kognitivni odnos do denarja, ki vpliva na njegovo porabo in varčevanje. Naše otroštvo, najstniška leta in izkušnje odraslih so nenehno oblikovale naše simpatije in antipatije v zvezi z denarjem. Za nekatere stvari je “v redu” porabiti denar, za druge pa ne.

Se spomnimo načela notranjega sveta od zgoraj? Vsak od nas ima svoj notranji svet, ki se nanaša tudi na denar.

Kaj lahko storimo? Za reševanje sporov, povezanih z denarjem, je potreben odprt in iskren pogovor o tem, kaj je za nas pomembno. Ko lahko naš partner sliši, kaj cenimo in česa ne cenimo (nežno, v skladu s 4. točko zgoraj), se možnosti za ploden pogovor močno povečajo.

Ko se torej zalotimo, da smo se razburili, se za trenutek ustavimo in pomislimo: “Zakaj cenim ta nakup? Zakaj moj partner ceni ta nakup?” Vzrok za najin konflikt je razlika v najinem dojemanju vrednosti te stvari.

7. Sestavite svoj seksualni “scenarij”

Naš spolni “scenarij” je izraz, ki ga je skovala raziskovalka dr. Sheila MacNeil. Je tisto, kar ustvarjamo drug za drugega, ko se lahko s partnerjem premišljeno pogovorimo o svojih spolnih preferencah (npr. o tem, kaj nam je všeč, kaj ne, kdaj v dnevu, kako pogosto itd.).

To je tako, kot da bi vprašali za navodila in si zapomnili odgovore.

Z zadovoljujočo spolnostjo sta povezana dva ključna dejavnika: čustvena povezanost in pogovori o spolnosti. Drugi je pogosto spregledan, vendar raziskave kažejo, da le 9 % parov, ki se ne morejo sproščeno pogovarjati o spolnosti, poroča o spolnem zadovoljstvu. S pogovori o spolnosti pari razvijejo “scenarij” ali “priročnik”, kako čustveno in spolno zadovoljiti drug drugega.

Tovrstne študije vedno znova dokazujejo, da je sposobnost pogovora o seksu povezana s splošnim zakonskim zadovoljstvom. Zato je ključnega pomena, da pari ne le dajejo prednost spolnosti v razmerju, temveč se tudi naučijo, kako se o spolnosti spoščeno in stalno pogovarjati.

Kako lahko poskrbimo, da bo pogovor bolj sproščen? Ker smo tako ranljivi (celo s svojo sorodno dušo!), je to zelo zahtevno. Da bi bilo ta pogovor malo lažji, poskusimo s temi vprašanji.

8. Prizadevajte si za t. i. “čustveno odpuščanje”

Če ne odpustimo čustveno, je verjetno, da se bo bolečina ponovno pojavila.

Raziskave kažejo, da obstajata dve osnovni vrsti odpuščanja: eno temelji na podlagi odločitve, drugo na podlagi čustev.

Odpuščanje na podlag odločitve pomeni, da še vedno (lahko) gojimo negativna čustva glede storjene napake. Čustvena različica pa je različica “srca”, pri kateri popolnoma odpustimo in negativna čustva nadomestimo s pozitivnimi.

To je bistvenega pomena, saj je čustveno odpuščanje edina oblika odpuščanja, ki je povezana s “pozabljenjem”. To pomeni, da če odpuščamo le z glavo, ne pa tudi s srcem, bomo verjetno gojili zamero zaradi storjene napake, kar pa povzroča prezir.

Če ne odpustimo čustveno, lahko to zamegli prihodnost našega odnosa. Zelo verjetno je, da se bo bolečina ponovno pojavila, zaradi česar tvegamo, da se znajdemo v začaranem krogu, ki je značilen za pare, ki so na poti do ločitve.

Cilj? Poskusite doseči popolno čustveno odpuščanje tako, da si prizadevate vživeti se v partnerja. Empatija zahteva, da slišite partnerjeve razloge, poskušate sprejeti njegovo perspektivo in prevzamete odgovornost za svoj del konflikta.