Zakaj otroci lažejo in 6 načinov, kako to preprečiti?

Foto: Canva

Otroci si izmišljujejo zgodbe, to vemo. Pa vendar nekateri še dolgo po tem, ko že dobro ločijo med domišljijo in stvarnostjo, zavestno uporabijo laž.

Zakaj otroci lažejo?

Najpogostejši razlog, zaradi katerega otrok raje pove laž kot resnico, je strah pred kaznijo ali posledico, ki si je ne želi. Celo odrasli včasih raje izberemo (nedolžno) laž, da se izognemo kričečemu šefu ali nergajoči sosedi, kajne?

Poleg tega pa otroci lažejo tudi takrat, kadar si želijo pridobiti pozornost. Če začutijo, da v očeh odraslih izgubljajo svojo vrednost, si bodo dodatno izmislili stvari, ki bi to vrednost povečale. Izmislijo si, kaj vse znajo, kaj vse so počeli in podobno. Z lažjo nas želijo impresionirati.

Razlog za laganje otrok pa se skriva seveda tudi v njihovi domišljiji. Za starše je včasih res naporno ločevati med tem, kaj se res dogaja in kaj se dogaja zgolj v malih glavah.

Najpogostejši razlog, zaradi katerega otrok raje pove laž kot resnico, je strah pred kaznijo ali posledico, ki si je ne želi.

Toda laganje je ena tistih grdih razvad, za katere ne želimo, da jih otroci razvijejo ali odnesejo s seboj v odraslost. Kako naj torej ustvarimo okolje, v katerem se laž sploh ne bo imela priložnosti razviti?

1. Bodimo pozorni na to, kako odreagiramo na neprimerno vedenje

Če se otroci bojijo zmerjanja, kričanja ali drugih oblik kaznovanja, se nikoli ne bodo počutili dovolj varne, da bi povedali resnico. Vadimo se v tem, da ostanemo mirni, da ne sramotimo otroka in da mu prisluhnemo takrat, kadar nam govori resnico. Vsi delamo napake. Raje se pogovorimo o njih in poiščimo načine, kako se jim v prihodnosti izogniti.

2. Osredotočimo se na otrokove občutke

Kadar otroka zalotimo, da je nepošten, poskusimo poiskati odgovor na to, zakaj si ne upa povedati resnice. Namesto da ga takoj obtožimo, da je bila to laž, poskusimo tako: “Uf, to se sliši pa zelo neverjetna zgodba. Gotovo te je strah, da bi mi povedal, kaj se je v resnici zgodilo. Bi se pogovoril o tem?”

3. Prepoznajmo, kadar govori resnico, in to pohvalimo

Kadarkoli otroka slišimo govoriti resnico, ga pohvalimo in spodbudimo. Morda nekaj takšnega: “Gotovo ti je bilo težko povedati po resnici. Zelo cenim tvoj pogum.”

Če se otroci bojijo zmerjanja, kričanja ali drugih oblik kaznovanja, se nikoli ne bodo počutili dovolj varne, da bi povedali resnico.

4. Iz napak se učimo

Kadar vidimo, da nam otrok laže, ne odreagirajmo z jezo ali razočaranjem. Vse to bo zgolj spodbudilo laži v prihodnosti. Je pa potrebno, da se iz vsake takšne izkušnje nekaj naučimo. Spodbudimo pogovor z naslednjim vprašanjem: “Kaj bi naslednjič naredil drugače?”

5. Otrok mora vedeti, da ga brezpogojno ljubimo

Obsoditi je potrebno dejanja, ne otroka. Bodimo pozorni na to, da otrok to ve. Medtem ko ne odobravamo njegovega vedenja, se naša ljubezen do njega samega ne spreminja.

6. Bodimo pozorni na svoje (bele) laži

Saj veste, oči in ušesa otrok so vedno vklopljena. Se sodelavcu po telefonu izmišljujemo, da nimamo časa? Povemo doma rahlo drugačno zgodbo o tem, kar smo z otrokom doživeli v parku? Otrok ve, da imamo v torbi čokolado, mi pa vztrajno trdimo, da je ni? Katerikoli vzgojni izziv res lahko zaključimo z besedami, da je zgled enostavno najpomembnejši.

Ne glede na posledice, imamo na koncu vsi največ koristi le od – resnice. Zato vzgajajmo otroke k njej.

Vir: today.com